Primorski slovenski biografski leksikon

OBALA Ivan (v ital. je Oballa, npr. Liber bapt. S. Petri Sclavorum: »Johannes filius Thoma Oballa«; sam se je podpisoval J.(anez) ali I.(van) Obalo; priimek Oballa je tudi zdaj razširjen po Nadiški dolini), duhovnik, pisatelj in pesnik, r. 4. dec. 1824 v Gorenjem Marsinu (zaselek Obala), u. 1. sept. 1898 v Št. Vidu ob Glini na Koroškem (v bolnišnici). Oče Tomaž, kmet, mati Marija Medveš, gospodinja – oba iz Marsina. Študije je dovršil v Gor., na koncu 4. letnika bogoslovja je prestopil v trž.-koprsko škofijo in škof Jer. Legat ga je 23. sept. 1849 posvetil v duhovnika; bil je med desetimi novomašniki (8 Slov.), ki je bil posvečen s pravico do prebende. Kot novomašnik se je odlikoval v slov., ital. in nem., v kult. pripravi in duhovni poglobljenosti. V dušno pastirstvo so ga poslali v eno najtežjih pokrajin cesarstva, v Istro med Čiče, Hrv. in Ital. 1850 je postal kooperator v Brseču (Bersezio), 1852 v Žminju (Cimino), 1856 v Oprtalju (Portole), 1858 žpk uprav. v Grimaldi (Grimalda – Pazin), 1863 kooperator v Moščenicah pri Brseču, od 1864 žpk. uprav. v Kožljaku (Cosliacco) v dekaniji Kršan (Chersano), od 1867–82 uradni žpk. 1882 so mu za dve leti zaupali župnijo Paz (Passo) na podnožju Učke (dekanija Kršan). Od 1884–87 je bil žpk v Novakih pri Pazinu. 1887 se je izbrisal iz trž.-koprske škofije in prestopil v krško (Celovec). 1897 je bil kot žpk v pokoju v Lembachu, odvisen od škofije v Mrbu, nato istega leta kot duhovnik v pokoju trž.-kop. škofije v Lipalji vesi (dekanija Trbiž), ki je spadala pod krško škofijo. – O. je bil eden prvih beneških pesnikov in pisateljev, ki je začel objavljati v 4. letniku bogoslovja, toda njegova liter. sezona je trajala komaj dve leti (1849–50), ker ga je pozneje njegovo dušno pastirstvo preveč odtrgalo od slov. kult. življenja. Ko je bil še bogoslovec 4. letnika, je pomagal Petru Kozlerju pri izdelavi njegovega Zemljevida slov. dežele in pokrajin (PSBL II, 162–63). O tem priča O-vo pismo v rkp. zapuščini P. Kozlerja v NUK v Lj. Pismo je v nem. in v njem so podatki o zah. slov. meji in o pisavi nekaterih slov. krajev na beneškem ozemlju. Pismo se zaključuje v slov. s temi stavki: »Bog daj Vam zdravo ino Vašimu činu svoj blagoslov, to želi moje za slavjanske reči vneto serce, pripravljeno prihodnim opravilom vedno priskočiti po mogočnosti. Bog živi ino oživi belo Ljubjanco! / Ostanem v ponižnosti ino pokoršini / Vaš vdani sluga / Janez Obalo / Četertoletni bogoslovc / V Gorici 30 Julja 1849.« V listu Slovenija (Lj. 1849, str. 156, 160) je objavil spis Nekaj o Benečanskih Slavjanov, ki je najbrž prvi slov. spis o Benečiji, ki ga je napisal Benečan 17 let pred priključitvijo k It. Spis je ponatisnil beneški Dom 1982, št. 3, 4, 5 s komentarjem B. Zuanelle. V prvem slov. mladinskem listu Vedež, ki ga je izdajal v Lj. učitelj Iv. Navratil od 1848–50, je O. priobčil v II. letniku (1849) sedem črtic: Košarica (po Kr. Schmidu), Pes v starosti, Sin mater vstreli, Volk v apnenici, Hrast in lipa, Hruška osreči celo družino in Dobro hoteti. V III. letniku (1850) tri: Nenavadna ljubezen do deržave in dva opisa: Medved in Daber. V II. letniku ima tudi dve pesmi: Studenček in Angeljc varh, v III. letniku je pesem Kdo je srečen?, ki je podpisana samo z O, verjetno pa je O-va. Vse črtice in pesmi so bile ponatisnjene v Domu 1983 od št. 3–12 in jan. 1984 z ustreznim komentarjem. O. je bil poleg P. Podreke prvi Benečan, ki je začel pisati v slov. knjižnem jeziku in po pesniški žilici in obliki ga celo prekaša. Škoda le, da je prekinil svoje liter. delo pred časom, drugače bi se bil razvil v uglednega slov. pesnika. V oporoki je zapustil rojstni župniji 7.000 kron, s katerimi so sezidali novo cerkev v Gor. Marsinu.

Prim.: Prospectus status personalis cleri... unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae, 1850, 1875, 1877, 1897, 1898; Necrologium cleri saecularis et regularis unit. dioec. Terg. et Justinop. ab anno 1830–1912, Pisini 1912; Personalstand der saecular u. regular Geistlichkeit der Diozese Gurk 1899, Klagenfurt 1899; Vita Nuova 31. jul. 1932; arh. špetrske župnije, Lib. bapt.; Archiv der Dioezese Gurk – Bischöfliches Gurker Ordinariat in Klagenfurt; Archivio Diocesano di Trieste, posebno: Atti dell'anno 1849, fasc. 1633, 1723; Dom, omenjene št., posebno št. 5 (Antonio Blenio).

B. Z.

Zuanella, Božo: Obala, Ivan (1824–1898). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930380/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine