Primorski slovenski biografski leksikon

NEMEC Negovan, akademski kipar, r. 23. apr. 1947 v Biljah. Oče Vladimir, delavec, mati Marija Černic. Osn. š. je obiskoval v Biljah in nato v Mirnu, kjer je likovni pouk takrat poučeval slik. Silvester Komel. V Lj. je N. zaključil Šolo za oblikovanje, nato je bil sprejet na tamkajšnjo ALU in diplomiral pri prof. Slavku Tihcu. Po diplomi se je zaposlil na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gor., kjer je poučeval aranžerstvo, nekaj časa je učil likovni pouk na novogoriški gimn., od 1980 dalje je svobodni umetnik. Živi in dela v Biljah, kjer si je postavil tudi lastni atelje. N. se je prvič vidneje pojavil v javnosti 1968, ko je dobil študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo. 1969 je izdelal spomenik slov.-hrv. prijateljstvu v kraju Blaževci ob Kolpi, 1969–70 pa se je udeležil študent. kipar. simpozija v Štanjelu. 1971 je bila po njegovi zamisli izdelana zvezna jsl. štafetna palica, prav tako 1983. 1971 je ustvaril spomenik padlim na Gradišču pri Prvačini, ki je s svojo formalno govorico pomenil novost v do tedaj znanem tovrstnem gradivu na Prim. 1972 se je skupaj s slik. Luc. Bratušem predstavil v Novi Gor. in Kopru. Kritik J. Mesesnel je N-evo kiparsko delovanje tega obdobja označil takole: »V njegovih lesenih plastikah, nastalih v letih od 1970 do 1972 razbiramo svojevrstne, napete, žive odnose med oblikovanimi in amorfnimi sestavinami, med naravno gmoto in obdelano površino, med prvinsko rastlinsko tvarjo in barvano, dekorativno naglašeno površino.« 1973 je izdelal spomenika Sr. Kosovelu v Hruševici in narod, heroju Ivanu Suliču-Carju in soborcem v Biljah, 1975 v sodelovanju z arh. Jožetom Cejem spomenik padlim v Podgori, za Ljubljansko banko v Novi Gor. pa portret maršala Tita. »Sočasno je raziskoval možnosti kovinske skulpture, v kateri se spopadajo in ujemajo učinki strukturne gradnje celote z dinamiko organizacije težišča v jedru, kjer slutimo osebne odseve prvinskega organiziranja kaosa v skupke nastajajočega kiparskega kozmosa (Jedro X-3, 1975; Jedro XXII, 1975; Jedro XXI, 1975 idr.),« ugotavlja J. Mesesnel. Sledila je eksperimentalna faza z naslovom Destrukcije, katere končni rezultat je v monumentalni izvedbi spomenik prim. gradbincem v Renčah (1978). 1980 je nastala stenska kiparska dekoracija za stavbo UJV v Novi Gor., ki ima svoje korenine v ciklu Jeder izpred nekaj let. »Čeprav zasnovane kot stenske dekoracije in zato prilagojene ravnini stene, delujejo te reliefne skulpture-dekoracije plastično, razgibano in izredno dinamično in doslej najbolj intenzivno sugerirajo kiparjevo težnjo obvladovanja slutenih kozmičnih ustvarjalnih sil,« trdi J. Mesesnel. Pomembno sintezo kiparjevih spoznanj pomeni serija plastik v carrarskem marmorju iz začetka osemdesetih let, ki se odlikuje po elegantnih stiliziranih oblikah, ki jih nikakor ne moremo označiti za mrtev kamen, marveč je to svojevrstna kiparska prepesnitev osebnih razmišljanj in življenjskih spoznanj. V teh delih, kar ponazarjajo tudi značilni naslovi (Zorenje V, 1981; Upanje III, 1982; Plod IV, 1982; Poželenje III, 1982), se skriva simbolika, ki izraža določeno napetost, notranjo energijo večno presnavljajoče se narave. Sicer abstraktne N-eve oblike ne morejo skriti, da v končni posledici le izhajajo iz resničnega sveta, ki pa je pri njem preoblikovan v skladu z osebno izkušnjo in lastno kiparsko interpretacijo. Za N-evo ustvarjalnost je značilno, da slogovne novosti najprej uvaja v ateljejski plastiki, ta dognanja pa nato prenaša v kiparstvo večjih dimenzij, zlasti v javne spomenike. Ne samo dokumentarno, temveč tudi glede likovnega razvoja so pomembni npr. spomenik Borisu Kalinu v Solkanu (1980), spomenik padlim v NOV občine Nova Gor. na Trnovem (1983), spomenik padlim v NOV v Rožni dolini-Ajševici (1984). Pomembna kiparska naloga likovnega in dokumentarnega značaja je N-evo sodelovanje s Klubom starih goriških študentov, za katerega že dalj časa izdeluje doprsne kipe znamenitih mož primor. preteklosti, ki jih klub postavlja na Erjavčevi cesti v Novi Gor. (Anton Gregorčič – 1976, Lojze Bratuž – 1978, Alojz Gradnik – 1978, Josip Vilfan – 1979, Ivan Trinko – 1979, Andrej Budal – 1980, Milko Kos – 1982, Engelbert Besednjak – 1984). Med podobna naročila sodijo tudi spomeniki Simonu Rutarju v Tolminu (1976), Ivanu Trinku v Čedadu (1979), Petru Butkoviču-Domnu v Sovodnjah 1982) in Ivanu Preglju v Rupi ter Mostu na Soči (1983). Kipar N. pogosto razstavlja tako skupinsko kot samostojno, slednje doslej v Novi Gor., Kopru, Hruševici, Radovljici, Lj., Sežani, Ajdovščini, Trbovljah, Celju, Mrbu, Zemonu, Slovenj Gradcu, Splitu, Tolminu, Bgdu, ponekod že večkrat. 1980 se je udeležil Mednar. kipar. simpozija Forma viva v Kostanjevici na Krki, 1984 Mediteranskega kipar, simpozija v Labinu. N. pripada mlajši generaciji primor. umetnikov, vendar je s svojo kiparsko in razstavno dejavnostjo, še posebej pa z ustvarjanjem javne spomeniške plastike, že vidneje obogatil umet. posest na Prim. 1984 je prav zaradi teh zaslug dobil najvišje kult. priznanje novogoriške občine – Bevkovo nagrado.

Prim.: Osebni podatki; Negovan Nemec. Skulpture, Nova Gor. – Ajdovščina – Koper 1981 (katal. razst. z dvema esejema ter s podrobno dokumentacijo o samostojnih in skupinskih razst. in javnih delih ter z bibliografijo od 1969 do 1981). – Prim. še: PrimSreč 1981, 293–99; PrimN 18. sept. 1981; PDk 18. sept. 1981; Delo 24. sept. 1981; PrimN 29. sept. 1981; Delo 10. nov. 1981; Gal. DSLU. Negovan Nemec, 14. apr. - 8. maja 1982 (katal. razst.); Dnevnik 28. apr. 1982; Delo 4. maja 1982; PDk 30. maja 1982; Razst. salon Rotovž Mrb. in Likovni salon Celje. Negovan Nemec (katal. razst., 1982); Gal. Alfa. Negovan Nemec. Izložba skulptura, Split 1982 (katal. razst.); Oko 25. nov. – 9. dec. 1982; Negovan Nemec. Umetn. paviljon Slovenj Gradec 1982 (katal. razst.); Katal. razst. DSLU Sev. Prim., Labin-Škofja Loka-Lj.-Novo mesto-Celje 1982; Delo 13. dec. 1982; 14. jan. in 3. mar. 1983; Politika 5. mar. 1983; Dnevnik 11. mar. 1983; Gal. JLA Bgd. Negovan Nemec, apr. 1983 (katal. razst.); Delo 28. apr. 1983; Mladi slov. slikarji, kiparji in grafiki. Mestna gal., Lj. 1983 (katal. razst.); Gal. Šivčeva hiša Radovljica. Negovan Nemec, 27. maja – 20. jun. 1983 (katal. razst.); PDk 25. sept. 1984; NL 27. sept. 1984.

M. V.

Vuk, Marko: Nemec, Negovan (1947–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930250/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine