Manzano, Francesco, grof (1801–1895)

MANZANO Francesco, grof, zgodovinar, slik., r. 8. jan. 1801 v Jasihu (Giassico), u. 6. mar. 1895 prav tam. Njegov oče Leonardo di Manzano je bil pripadnik stare furlanske plemiške družine (gl. čl.), ki je prvič omenjena v listini iz l. 1106, in je bil član Furlanskega parlamenta; mati je bila Antonia de Nicoletti, potomka zgod. Marc' Antonija Nicolettija (iz 16. stol.). Njegov prvi uč. je bil duhovnik Jacopo Pigani iz vasi Zompicchia del Torre. Po dveh letih šolanja v čedajskem zavodu, ki so ga vodili redovniki Somaschi, se je M. vrnil 1810 v domačo vas in nadaljeval študije s Piganijem. Od 1811 do 1813 je obiskoval javno š. v Čedadu, nato se je spet vrnil v Jasih, kjer je za njegovo izobrazbo poskrbel domači učenjak in duhovnik Nicolo Jacuzzi. Med 1819 in 1821 je študiral na liceju v Vidmu, od 1822 do 1825 pa je obiskoval z dobrim uspehom Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, kjer je imel za uč. znanega it. slik. Zandomeneghija. Zaradi bolezni na očesih se je M. vrnil v Jasih. Ko je ozdravel, se je ponovno posvetil študiju in slikanju. Med 1834–61 je opravil nekaj potovanj po Furlaniji, Venetu in Štajerski ter si ogledal veliko umetnin in drugih zanimivosti. Do 1876 je tudi veliko slikal (okoli 100 slik); napravil je oltarno sliko za c. v kraju Bolzano pri Nadiži, lepo število oljnatih portretov in pejsažev (pretežno fantastičnih), nekaj družinskih portretov s svinčnikom. Največje zasluge pa si je pridobil kot krajevni zgodovinar, še posebej kot avtor prve moderne zgod. furlanske dež. (Compendio di storia friulana, Udine 1876) in zbiratelj listin in dokumentov iz pretekle zgod. Furlanije in gor. pokrajine. Od 1840 do 1887 je napisal vrsto knjig (Annali del Friuli – Ossia raccolta delle cose storiche appartenenti a questa regione, Udine 1858–79, I-VII; Cenni Biografici dei Letterati ed Artisti Friulani dal secolo IV al XIX, Udine 1885; Nuovi Cenni Biografici ..., Udine 1887; Raccolta delle Cose storiche del Friuli, disposte per ordine cronologico-manifesta d'associazione, Venezia 1853), nekaj brošur in lepo število člankov (mdr. Il castello di Cormons; Cenni storici sui confini del Friuli e la sua nazionalità), ki so bili objavljeni v raznih revijah in časopisih (Pagine Friulane; Archeografo Triestino; Forumjulii; L'Eco dell'Isonzo; Rivista Friulana). Izdelal je rodovnik gor. grofov, posredoval 1869 vrsto podatkov in informacij o Furlaniji baronu Czoernigu. M. je bil obč. svetovalec (1827–89) in župan (1828–29, 1850–55) v Brazzanu, komisar za varstvo cerkva v istem kraju, v raznih letih občinski svetovalec v Manzanu, Čedadu, Krminu, Sv. Ivanu pri Nadiži, Cornu di Rosazzo. Bil je tudi častni član društva Regia Deputazione Veneta sopra gli studi di storia patria, član društva Accademia udinese della Deputazione veneta di storia patria in gor. Kmetijske družbe. 1857 mu je ces. Franc Jožef podelil diplomo z grofovskim naslovom.

Prim.: A. Jacobi, La nobiltà goriziana, Gor. 1924, rkp. v BiblStIs (mns. 152 Civ.), 367–68; Gabršček I, 135; Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, Udine 1959, 547–53 in pass.; Czoernig, pass.; C. G Mor-F. Salimbeni-H. Kitzmüller-G. Bergamini, Francesco di Manzano. Storiografo e pittore (in tam navedena bogata bibliografija), Krmin 1983.

Vh