Morelli di Schönfeld, Carlo

MORELLI DI SCHÖNFELD Carlo, zgodovinar, r. v Gorici 4. maja 1730, u. prav tam 3. sept. 1792. Podatki o njegovem življenju so skopi in v glavnem jih je zbral G. D. Della Bona (PSBL I, 270). Rodil se je v stari gor. nižjeplemiški družini – v kateri je bilo več njegovih prednikov tako ali drugače znanih – očetu Petru Antoniu in materi, baronici Heleni von Tacco. Šolal se je v jezuitskem kolegiju v Gor., nato končal študij prava na Dunaju, kjer je prišel v stik z idejami zgod. in pravnika L. A. Muratorija. 1753 je M. nastopil službo kot avskultant pri dežel. vladi v Gor. Po reorganizaciji in združitvi Goriško-Gradiščanske 1754 je M. delal kot svetnik v polit. odd., kjer se je ukvarjal predvsem s trgovinskimi posli. V tej vlogi je 1756 in 1757 obiskal obmorska mesta It. in Francije z nalogo, da zbere koristne podatke za razvoj trgovine in pomorstva avstr. dežel. Po vrnitvi v Gor. je opravljal funkcijo namestniškega svetnika in bil aktiven v raznih komisijah; bil je član trgov. zbornice, š. komisije in ob uvajanju jožefinske davčne in urbarialne ureditve je bil prav M. zadolžen za izvedbo reforme na podlagi jožefinskega katastra na Goriškem. V zvezi s to njegovo dejavnostjo se je njegovo ime – Misurazione Morelliana – ohranilo vse do današnjih dni. Ob upravni reformi 1782, ko sta bila Trst in Goriško-Gradiščanska združena pod gubernijem v Trstu in je bila Goriško-Gradiščanska zastopana in predstavljana z enim samim predstavnikom, je bil to prav M. Zdi se, da je bil aktiven tudi na kult. področju, saj je bil član Gor. kmetijske družbe (Società agraria goriziana) in arkadijske akademije (Accademia degli Arcadi Romano-Sonziaci). 1764 je začel urejati in katalogiziratt arhiv. dežel. stanov Goriško-Gradiščanske. To delo je rodilo zgodovinarja. Dodobra je spoznal vire za zgod. domače pokrajine in to ga je spodbudilo k razmišljenju, da bi napisal lokalno zgod. V prvem obdobju svojega dela se je M. podrobneje ukvarjal samo s 16. stol. Sad tega je knjiga v dveh delih Del Saggio storico della contea di Gorizia dall'anno 1500 all'anno 1600, Gorizia 1773 (po Wurzbachu je kraj izdaje Videm), ki jo je avtor sam izdal. M. je nadaljeval z raziskavami domače zgod. in za tisk pripravil obsežen rkp., ki je zajemal obdobje od 1500 do 1790 in ki je nosil naslov Istoria della Contea di Gorizia. Vendar avtor svojega dela ni nikoli videl natisnjenega, 1792 ga je prehitela smrt in njegova vdova Francesca Valvasor je rkp., že pripravljen za tisk, poklonila gor. kmet. družbi, kjer je ležal več kot šestdeset let. M-ova Istoria je izšla v letih 1855–56 v Gor. v štirih zvezkih. Prvi zajema obdobje od 1500, ko je z Lenartom izumrla gor. veja gor.-tirolskih grofov in je Goriška prišla pod Habsburžane, do 1600 in je v bistvu ponatis zgoraj omenjenega Saggio storico. Ta del je 1854 ponatisnil tiskar Seitz v Gor. Drugi zv. obravnava čas med 1600 in 1700, tretji pa med 1700 in 1790. Četrti zv. vsebuje opazke in dodatke k M-evi Istorii, ki jih je napisal G. D. Della Bona, ki je tudi pripravil M-ev tekst za tisk. 1972 je ta izdaja doživela celoten ponatis (Cassa di Risparmio v Gorici), v faksimiilirani podobi je izšla 1974 (A. Forni, Bologna). Po svoji snovi je Istoria dovolj heterogena in ne obravnava samo polit. in vojaške zgod. Nastala je pod vplivom razsvetljenega zgodovinopisja in pomembna mesta zavzemajo poglavja, ki obravnavajo notranjo polit., zakonodajo, cerkv. ureditev, kult. in navade. Značilno je, da gleda M. na vsa vprašanja, ki jih obravnava, s svoje družbene pozicije, ki jo ne eni strani omejuje dejstvo, da je bil kot plemič pripadnik vladajočega razr., na drugi strani, da je bil kot ne nepomemben uradnik lojalen eksponent legitimizma in habsburške dinastije. M. moremo in moramo imeti za razsvetljenca, vendar so prav zaradi njegovega družbenega položaja nekatere njegove pozicije originalne in se ne skladajo s splošnim mišljenjem razsvetljencev. Najvažnejše je njegovo pojmovanje države, ko v nasprotju z ostalimi razsvetljenci misli, da je država edini vir zakonitosti, družbene enakosti in ekonomskega razvoja. M-ova Istoria, sloneč trdno na zgod. virih, je eno temeljnih del o zgod. Gor. in okolice – področja, kjer se skozi stol. srečujeta in prepletata slov. in it. etnični moment – in tako so Istorio citirali in uporabljali vsi, ki so se ukvarjali z lokalno gor. zgod., in po besedah D. Porccdde je bila v več primerih naravnost »izropana«.

Prim.: G. D. Della Bona; [Biografija Carla Morellija]. Istoria della Contea di Gorizia, vol. I, Gorizia 1855, nepag. strani; Wurzbach, XIX, Wien 1868, 80–82; F. Cusin, La storiografia del '700 e le riforme dell'assolutismo illuminato in uno storico di Gorizia (Carlo Morelli di Schönfeld), La Porta Orientale V/1935, 7/8, 297–314; G. Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, Udine 1974, 560–64; D. Porcedda, Radici settecentesche della storiografia goriziana: Carlo Morelli di Schönfeld e la sua «Istoria», Quaderni giuliani di storia, IV/1983, zv. 1, 63–97.

Štih