Primorski slovenski biografski leksikon

MOČNIK Franc, profesor, monsinjor, r. 26. sept. 1907 v Idriji, živi v Gor. Oče Jožef, rudar iz Šebrelj, mati Ivana Tušar, gospodinja, doma iz Žirov. Osn. š. obiskoval v Idriji; prav tam dokončal realko (7 let). 1925 se je vpisal na Znanst. fak. v Bologni (Facoltà di scienze, ramo matematica) in ostal tam do 1930 (doktoriral 12. jul. 1934). 1930 se je – tudi po zaslugi duhovnika Cigoja (PSBL I, 187–88) – odločil za duhovniški stan. Teol. študije je opravil v Centralnem semenišču v Gor. (1930–34) in bil 17. mar. 1934 posvečen v duhovnika. 1934–43 je bil nameščen kot župnijski uprav. najprej v Črnem vrhu, potem v Vrtojbi in slednjič kot stolni vikar za slov. vernike v Gor. Nekaj let je bil duhovni vodja v Centralnem sem. v Gor. Po drugi svet. vojni oz. po dokončni razmejitvi med It. in Jslo je bil imenovan za apostolskega administratorja za tisti del gor. nadšk., ki je bil dodeljen Jsli. Bil je istočasno žpk v Solkanu. Toda že 1947 se je moral vrniti v Gor. Tu je potem 20 let nepretrgoma poučeval mat. in fiz. na Drž. slov. gimn. in liceju. V tem obdobju je bil vzgojni vodja v Alojzijevišču in od 1976 ravn. tega zavoda. Po smrti prof. Fileja oskrbuje cerkev sv. Ivana v Gor. Ko je bila 24. okt. 1972 ustanovljena pri Sv. Ivanu z nadškof. dekretom slov. personalna župnija v Gor., je M. postal njen prvi žpk, ali natančneje vodja tega pastoralnega središča za slov. vernike v mestu Gorici. Zaradi velikih zaslug na cerkv. polju ga je sv. oče 14. avg. 1963 odlikoval z naslovom »kaplana Nj. Svetosti« in je s tem postal monsinjor. 1983 pa je bil imenovan za stolnega kanonika in penitenciarja v Gor. – Delovanje mons. M. se ni omejilo le na izvrševanje stanovskih ali urad. dolžnosti. V letih po drugi svet. vojni je bil vodilna osebnost med slov. duhovniki na Gor. Vse katol. organizacije, zlasti še mladinsske, so imele v njem požrtvovalnega pobudnika in sodelavca. Kot šolnik je najprej s prof. Br. Ferlatom sestavil Fiziko za slov. sred. šole (Gor. 1949, cikl.), nato je sam napisal Fiziko v štirih delih za višje sred. šole (Gor. 1954, 1955, cikl.). Kot žpk pri Sv. Ivanu je obnovil cerkev (streha, zvonik, pobarvanje notranjosti, elektrifikacija zvonov in orgel idr.). Ob cerkvi je kupil stanovanje za župnišče in moderno preuredil prostore, ki so bili prej razvaline. Po naročilu odb. Alojzijevišča je preuredil vilo dr. Pavlice za fantovski zavod. Bilo je pač treba zapustiti staro poslopje Alojzijevišča, ker je postalo drž. last (gl. J. Ličan, PSBL II, 285–86) in je bilo v razpadajočem stanju. Pomembno in odločilno je bilo njegovo delo pri GMD. Od jeseni 1939 je bil odb. osrednjega odbora, od 18. maja 1939 tajn., od 16. nov. 1953 preds. in na tem mestu je ostal skoraj 20 let. Spomladi 1963 je najel v 1. nadstr. Katoliške tiskarne na Placuti sobo za Mohorjevo pisarno, da je prišla GMD do svojega prostora. Pod njegovim preds. je začela 1974 GMD izdajati PSBL in tudi sam je napisal zanj nekaj člankov. Od 1955 je M. odgov. ur. Kat. glasa; seveda je za časopis prispeval veliko člankov. Kako visoko cenijo gor. verniki mons. M., se je izkazalo 19. mar. 1984, ko je praznoval zlati jubilej svojega mašništva. Brez propagande in kljub dejstvu, da je bil obred na delovni dan, se je cerkev sv. Ignacija napolnila do kraja z vernim ljudstvom. Obreda se je udeležil tudi nadškof Bommarco.

Prim.: Osebni podatki; IzvGor 1947–67; A. Kolerič-Mar. Pertot, Bibliografija slov. knjig in skript za slov. šole v It. 19451966, Trst 1967, št. 78, 161, 181–83; Klinec, GMD, pass.

Rij.

Rijavec, Mirko: Močnik, Franc. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924390/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine