Mlekuž, Franc

MLEKUŽ Franc, učitelj in š. nadzornik, r. 29. jan. 1900 v Čepovanu, u. 31. jul. 1973 v Lj. (njegov pepel in žaro pokriva ruša na čepovanskem pokopališču). Oče Anton (1861–1931), po rodu Bovčan, je bil nad štiri desetletja nadučitelj v Čepovanu, tudi pet njegovih otrok je zvabil učiteljski poklic), mati Alojzija Šuligoj. Po domači osn. š. obiskoval slov. gimn. v Gor., zaradi izbruha vojne 1915 je moral domov in se je na »družinskem učiteljišču Mlekuževih« v Čepovanu pripravljal na učit. maturo, ki jo je kot privatist opravil 1922 pred izpraševalno komisijo na učit. v Tolminu. Dve leti je poučeval na Vratih, nato je imel do 1926 potovalni pouk na šolah Vrata-Lokovec. Ker ni sprejel učiteljske službe v starih pokrajinah It., je bil tri leta doma brez službe, seveda ne brez dela; izpopolnil se je praktično v vseh obrtih. 1929 je emigriral v Jsl., učiteljeval v Svetini pri Celju in v Trnju v Prekmurju, po apr. 1941 se je z ženo Cilko in sinom Savom zatekel v Lj., kjer je deloval pri begunski samopomoči Rdečega križa, 1944 prehodno v isti funkciji v Trstu, nato je bil part. učitelj in š. nadzornik na Čepovanskem. Med 1945–47 je pri Pov. PNOO za SlovPrim in Trst v Ajdovščini delal na finančno-vzdrževalnem sektorju šolstva, nato na Min. za prosveto LRS in na MLO Lj. Ko je deloval Pedagoški center v Lj., je vodil v njem usposabljanje učiteljev tehničnega pouka, nazadnje je v Zavodu SRS za šol. organiziral razmnoževanje in izdajanje učnih pripomočkov, delovnih zvezkov in knjig. Vztrajnost, marljivost, vestnost, natančnost, predvsem pa prirojena bistrost – to so bile lastnosti, ki so mu omogočile tudi v izjemnih razmerah izreden razvoj. Bil je pravi tehnični talent. Ni trpel malomarnega odnosa do slov. jezika v tisku, neštetokrat je posegel vmes z ostrim kritičnim peresom. Razen pri Pedag. centru je na tehn. področju deloval kot pisec pri mlad. listu TIM, ki ga izdaja Tehnična založba v Lj. 1974 je ista založba izdala priročnik Mizarstvo za vsakogar, M-ev prevod in priredbo po nem. izvirniku. Glavno garaško delo je opravil M. pri sestavi zadnjega šematizma osn. š. in učiteljstva, ki je izšel v dveh zajetnih knjigah 1971 pod naslovom Osnovna šola na Slovenskem 1969–70. Z etnografskimi paberki s Čepovanskega se je oglasil v Glasniku SED (8/1967, št. 2 in 13/1972, št. 2). M-ev edinec Savo (1926–43) je od 1941 študiral v Lj. in stanoval v Učit. domu. Sodelovanje gojencev tega doma v OF je zelo znano. M-ev Savo je 1943 odšel z večjo skupino dijakov v partizane in je 9. sept. i. l. kot sekretar SKOJ-a Lj. brigade junaško padel v drznem napadu na Kočevje.

Prim.: Osebni podatki; župn. urad Čepovan; Delo 10. avg. 1973; A. Šavli, Prosvetni delavec 21. sept. 1973.

A. Šavli