Primorski slovenski biografski leksikon

Mihevc Edo, arhitekt, r. 8. jul. 1911 v Trstu v delavski družini. Gimn. je dovršil v Lj., kjer je maturiral 1931. Istega leta se je vpisal na odd. za arhit. Tehniške fak. U v Lj., kjer je diplomiral 1. avg. 1936. Od jun. 1937 do 31. jul. 1940 je delal v projektivnih in stavbnih podjetjih v Lj. Strok. izpit za pooblaščenega inž. je opravil okt. 1940, 20. nov. 1940 mu je bila dovoljena javna praksa. V NOB se je aktivno vključil 1941 (bil je komandant brigade, komandant šole, načelnik glav. štaba operativnih odd. itd.). Maja 1945 je bil postavljen za jsl. gosp. pooblaščenca v Trstu in JK, 16. nov. 1945 za šefa kabineta Min. za industr. in rudarstvo LRS, 11. nov. 1946 pa za izrednega prof. na odd. za arhitekturo Tehn. fak. U v Lj. Kot glavni projektant je 1947 prevzel plan celotnih industr. naprav Litostroja in izvršil projekte in realizacijo del na objektih: modelna mizarna, livarna sive litine, obdelovalnica, industr. šola Litostroja. Za to skupno delo je 1949 dobil prvo nagrado vlade FLRJ Min. za prosv. in kult. V povojnem obdobju se je vključeval tako pri realizacijah stanovanjske kot tudi industr. arhitekture, kar je bila, zavoljo potreb povojnega obdobja, favorizirana naloga. Tako je projektiral in realiziral več stanovanjskih poslopij, hotelov, kinodvoran, tovarn, velesejemskih paviljonov, npr.: projekt in izvršilni načrt za palači Gradis (1952) in Impex (1953) v Lj., projekt in izvršilni načrt za jsl. paviljone na velesejmih v Londonu, Parizu, na Dunaju, v Milanu, za tovarno Intex v Kranju, Belinka. Projektiral in realiziral je slov. Kulturni dom v Trstu (1954) in v Gor. (1967). M. je projektiral tudi notranjo opremo, npr. Min. za rudarstvo in za zunanje zadeve v Bgdu, rusko ambasado v Bgdu, knjigarne v Trst, kinodvorano v Kopru. Na področju urbanizma je treba omeniti predvsem njegovo stalno sodelovanje pri urbanističnem planiranju treh obalnih občin: Kopra, Izole in Pirana. Tu je realiziral več projektov za turistične centre (Bernardin, Belveder, Ankaran...), regionalni načrt slov. obale (1959), zah. Istre (1965) in piranske občine (1961), stanovanjska naselja (Semedelo, Fižine, Žusterno) in javne zgradbe Dom pomorcev v Piranu (1960), Počitniški dom »Kamnik« v Portorožu (1960), Delikatesa Izola (1961)... Kot strokovnjak za regionalno planiranje turističnih območij je imel predavanje na mednar. simpoziju o pristaniških napravah v Portorožu. Kot preds. jsl. delegacije za regionalno planiranje je bil 1965 na študijskem potovanju v Grčiji in kasneje v Švici, kjer se je spoznaval z novimi prijemi pri asanaciji gradov. Sodeloval je tudi na Trigonu, simpoziju Avstr., It. in Jsle. Sodeloval je na več natečajih, npr. za stavbi skupščine LRS, CK ZKJ v Bgdu, za ureditev lj. gradu (1967), za Ploščad Borisa Kraigherja v Lj. (1969). Na natečaju za idejno rešitev hotela Lev v Bohinu (1970) in za stanovanjsko naselje v Novem mestu (1970) je prejel 2. nagrado, za stanovanjsko naselje v Novem mestu (1975) pa odkup. M. je projektiral tudi spomenike revoluciji: padlim herojem na Trgu herojev v Lj. (1950), spomenik JA v Trstu (1954), spomenik padlim v Mokronogu (1965) in na Črnem Kalu (1966). Pomemben je njegov prispevek pri reševanju problematike obešenih fasad, predvsem aluminijastih fasadnih elementov, katerih uporabo je v sodelovanju s tovarno Impol in tujimi strokovnjaki pomembno apliciral v arhitekturi. Viden dosežek v tej smeri je poslovna stavba Metalke v Lj. z značilno montažno teksturo industr. oblikovanega fasadnega ovoja (1963). 1969 je dobil Prešernovo nagrado za arhitektonsko in urbanistično ureditev Lucije, 1965 je prejel Nagrado mesta Ljubljane.

Prim.: F. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, Mrb. 1961, 481; E. Mihevc, Criteri di impostazione del piano regolatore della costa slovena, Casabella, Milano, št. 280, 1963, 41–43; S. Bernik, Postavitev v prostor in podoba Metalke, Delo 21. maja 1966; biografski in bibliografski podatki ULjBB, 1957 (str. 217), 1969 (str. 305), 1979 (str. 504); Letošnji Prešernovi nagrajenci, PrimN 15. febr. 1969 in PDk 27. nov. 1969; Predstavitve del: D. Smrekar, Nekaj besed o zgradbah naše velike tovarne Litostroja, Industrijski vestnik, Lj. 1947, št. 9, 133–35; F. Cacak, Hiša na Ježici, Arhitekt 1952, št. 2, 14–15; V. Brezar, Poslovna stavba Metalka, Sinteza 1966, št. 4, 17–20; J. Kresal, Viseča fasada, Arhitektura i urbanizem, Bgd 1966, št. 38, 28–31; V. Brezar, Trgovska hiša Metalka (Analiza funkcije in program), Arhitektov bilten, Lj. 1974, št. 17, 13.

Nsn.

Silič-Nemec, Nelida: Mihevc, Edo (1911–1985). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923920/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine