Primorski slovenski biografski leksikon

Medvešček Pavel, grafik, slikar in grafični oblikovalec, r. 8. avg. 1933 v Anhovem. Oče Jožef, zidar iz Anhovega (Klančarjev), mati Pavla Stanič (1905–74) iz Gorenjega polja (Mežnarjeva), delavka in ljudska pesnica (gl. čl.). Ko je bil star 3 leta, se je s starši preselil v Mrb., kjer je 1940 začel obiskovati osn. š. (slov., nato nem.). 1941 so se vrnili v Anhovo, kjer je obiskoval it. š. Nižjo gimn. je obiskoval v Gor. (1945–47) in v Šempetru pri Gor. (1947–49). 1949 se je vpisal na šolo za umetno obrt, kjer je 1955 dipl. na odd. za uporabno grafiko (prof. S. Kumar, T. Žnidaršič, V. Lakovič, M. Pogačnik). Po šolanju je od 1955 do 1962 poučeval likovni pouk na različnih osemletkah (v Vipavi 1955/56, v Kojskem 1959/60 in Desklah 1961/62). 1960/61 je obiskoval dva semestra Pedag. akad. v Lj. (Z. Didek) in se 1961 kot konservator zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gor. M. je član Društva slov. likovnih umetnikov in bil član mednarodne likovne skupine 2xGO (1971–73). Ukvarja se z uporabno grafiko, grafiko in ilustracijo. Uspešno se je uveljavil na področju uporabne grafike že od 1964, torej v času, ko ta dejavnost na Prim. še ni bila razvita, ter pokazal lepe uspehe pri opremljanju knjig in revij (npr. 2. letnika Goriškega knjižničarja, GorSreč, Mladike (letnika 1968, 1969), Bevkove povesti Mlini življenja, Brecljeve pesniške zbirke V času odmaknjena sidrišča, GorZb II, PrimSreč...), oblikovanju plakatov in letakov (npr. za Slov. filharmonijo, Ob stoletnici čitalnice v Kanalu, Ob žici okupirane Lj. – tu prejel II. nagrado, za gor. referendum...), pri opremi merkantilnega tiska, oblikovanju zaščitnih znakov, signat, grbov, značk itd. Z zagnanostjo in izvirnostjo se je lotil oblikovanja ekslibrisov, zvrsti, ki je nekoč pri nas cenjena in razširjena ponovno oživela konec šestega desetletja tega stol. po zaslugi Exlibris Sloveniae. M. je 1967 izdal mapo desetih ekslibrisov, klas. oblikovanih, ki so razgrnili M-ovo »občutljivost za prvine okolja, v katerem živi, občutljivost za grafično govorico ploskve in občutek za drobno, nežno poezijo, s katero kdaj pa kdaj pretke te intimne likovne poslance, namenjene plemeniti funkciji in zasnovane za generacije« (J. Mesesnel). 1973 pa se je na ekslibristični razstavi v Perugii in Barceloni odločil za tehniko sitotiska ter tako v petih exlibrisih smotrno in kontinuirano nadaljeval v grafičnih listih zasnovano problematiko. Njegov exlibris je predstavljen tudi v knjigi Exlibris italiani e stranieri, ki jo je 1976 izdala založba Mondadori s spremno besedo dr. ing. Giannia Mantera iz Coma, častnega preds. mednar. exlibris organizacije. M. je ustvaril tudi obsežen grafični opus, predvsem v tehniki linoreza in sitotiska, kjer v prvi fazi srečujemo »še skoraj fantastično figuraliko, nato pa bolj abstraktno, vendar še vedno na predmet vezano motiviko in nazadnje spet figuro...« M. torej sodi »med tiste primorske umetnike, ki nadaljujejo klasično tradicijo klenega in monumentalnega izraza, kakršnega poznamo tako iz ljudskega stavbarstva na Krasu kot iz spomenikov visoke umetnosti v tem okolju. Hkrati pa v ta svet uvaja tudi prvine ekspresivnega izraza, ki je bliže Slovencem, živečim v celinskem delu« (I. Sedej). Za svoje delo je dobil: 1957 – drugo nagrado revije Mlada pota; 1968 – odkupno nagrado na ex tempore Piran; 1969 – prvo nagrado na ex tempore Dobrovo; 1971 – odkupno nagrado na ex tempore Hrušica na Krasu. Samostojno je razstavljal: Nova Gor. (Stavba sodišča 1968, avla skupščine občine 1970, gal. osn. š. Solkan 1978, upravni prostori Gostola); Gorica (gal. Stella Matutina 1968); Krstenice pri Kanalu (cerkev sv. Miklavža 1972); Postojna (Notranjski muzej 1972); Kanal (gal. R. Debenjaka 1978); Lj. (koncertni atelje 1978); Ajdovščina (Pilonova gal. 1979). Skupinske razstave: Nova Gor. (1957, 1967, 1971, 1973–77, 1979, 1980, 1982); Ajdovščina (1967, 1971, 1973–76, 1978, 1980); Tolmin (1967, 1981); Gor. (1968, 1972, 1982); Zgb (1968); Como (1968); Malbork (1969); Deskle (1970); Koper (1971, 1973, 1976); Piran (1971, 1973, 1976); Postojna (1971, 1973, 1976); Sovodnje ob Soči (1971); Subotica (1972, 1975); Lj. (1972–78, 1980–82); Celje (1972, 1983); San Pier d'Isonzo (1973); Ronchi (1973); Trst (1973); Cetinje (1974); Bled (1974); Kranj (1975, 1978); Westeborg (1975); Conegliano (1976); Ferrara (1976); Treviso (1976); Čedad (1977); Štandrež (1978); Mrb. (1978); Bitola (1978); Idrija (1981); Kanal (1981); Benetke (1981); Labin (1982); Škofja Loka (1982); Novo mesto (1982); Passariano (1982); Ločnik 1982).

Prim.: Osebni podatki; bibl. do vključno 1973 glej v katal.; Medvešček, Knjižnica Srečanj 6, Nova Gor. 1973; PDk 1973, št. 287; I. Sedej, uvod v katal. osebne razstave; Mar. Brecelj, dokumentacija, Gal. Meblo 1975; H[ubert] B[ergant], PrimN 1975, št. 23; PrimN 1975, št. 21; Mar. Brecelj, Umetnik, ki črpa iz kraških prvin, PDk 1975, št. 131; Delo 1975, št. 198; 1978, št. 13; Marica Nakrst, PrimN 1978, št. 4; 1978, št. 6; (mah) Maks Hožič, P. Medvešček gost Pilonove galerije, PrimN 1979, št. 21; R. P., Knjiga o it. in tujih ekslibrisih, Knjiga '76, 1–2, 97; I. Sedej, uvod v katal. osebne razst., Pilonova gal. Ajdovščina 1978; Isti, uvod v katal. osebne razst., Gal. osn. š. Solkan 1978; Isti, uvod v katal. osebne razst., Gal. Rika Debenjaka Kanal 1978.

Nsn.

Silič-Nemec, Nelida: Medvešček, Pavel (1933–2020). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923660/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine