Primorski slovenski biografski leksikon

Martelanc Luka, gradbeni podjetnik, ustanovitelj družine zidarskih podjetnikov, r. 10. okt. 1833 v Barkovljah pri Trstu, u. 10. jul. 1868 tam. Oče Jožef, zidar, mati Marija Žnidaršič. Gradil je v Barkovljah in v mestu, največ za nadvojvodo Maksimilijana Habsburškega v Miramaru pri Trstu. Zgradil je vse pomožne stavbe: mali grad, hlev idr., pota, mozaike na vrtnih stezah, kanalizacijo in ograje. V gradu samem je opravil zaključna dela. Ko so Maksimilijana v Mehiki 1867 ustrelili, je izgubil M. vse premoženje, ker mu pok. cesar ni plačal računov. Od žalosti ga je zadela kap.

Sin Svetko star., je bil gradbeni podjetnik in javni delavec, r. 29. okt. 1862 v Barkovljah pri Trstu, u. 1. avg. 1935 v Lj. Mati Marija Ferluga. Po zgodnji očetovi smrti se je moral že z 10. leti oprijeti dela in je napredoval od zidarja do delovodje in samostojnega gradbenega podjetnika. Kmalu po 1882 je začel samostojno delati. Pomagal je pri gradnji gledališča Fenice v Trstu, v Barkovljah je zgradil približno 1/3 zgradb od cerkve do Salita di Contovelio in okr. 1/2 vil od cerkve do pokopališča in od morja do žel. proge, med drugim kopališče Excelsior (lastnik Cesare Premrou). 1887 je ustanovil z Ivanom Martelancem (gl. čl.) in njegovim bratom Antonom, s katerima ni bil v sorodstvu, gradbeno podjetje I. MARTELANC & DR. S tem podjetjem je delal do konca, le kmalu po ustanovitvi so se ločili za nekaj let. Zgodaj se je vključil tudi v javno življenje. Bil je med ustanovitelji Obrtnijskega društva v Barkovljah pri Sv. Jerneju (ust. 11. febr. 1882) in njegov prvi preds. Društvo je hotelo posojati svojim udom denar po primernih obrestih, »držati gostilne, prodajalnice, zidati ladje, vkupovati v ta namen potrebno gradivo in orodje, pospeševati po mogočnosti tudi kmetijstvo z nakupom kacega kosa zemlje« idr. Po 16 mes. je odstopil, toda Društvo je imelo tedaj že 854,39 fl. dobička. V letih 1909–13 je bil mestni in deželni svetovalec v Trstu, kamor so ga poslali rojaki. Ko je moralo 1927 gradbeno podjetje prenehati z delom, je ostal brez zaslužka, zato se je okr. 1932 preselil v Lj. k hčerki Milki.

Sin Svetko ml. je bil tudi graditelj in javni delavec, r. 1. dec. 1886 v Barkovljah, u. 31. jan. 1921 tam. Mati Tereza Kanduš. Po šolah doma in v Trstu je študiral na U v Pragi za gradbenega inž., zaradi bolezni pa je moral študij prekiniti. V Trstu je napravil izpit za pooblaščenega graditelja (»mestni graditelj«) in postal tehnični vodja gradbenega podjetja I. Martelanc & Dr. Bil je učinkovit statik in je zasnoval in izpeljal načrte v podjetju zelo zahtevnih železobetonskih zgradb: hangar hidroplanov pri Sv. Soboti v Trstu z vratno odprtino 28 m; električna transformatorska postaja v prosti luki pri žel. mostu preko Miramarske ceste in več drugih zgradb. Takoj se je posvetil tudi kulturnemu življenju domače vasi, bil član pev. društva Adrija, ustanovil je podruž. GlasbM, organiziral Sokola in bil njegov načelnik, blagajnik Obrtnijskega društva v Barkovljah pri Sv. Jerneju idr., »saj ne moremo našteti vseh društev, zavodov, podjetij, kjer je pokojni M. vztrajno in pridno sodeloval« (E 2. febr. 1921). Ko so fašisti zažgali Narodni dom, je skušal rešiti preostalo: »Najtežje sem odpravil na ruševinah Nar. doma v Trstu, ker res nevarno delo je bilo podpreti dva razpokana stebra« (E, o. m.). Umrl je za božjastjo, star 35 let. Njegov brat Dragotin se je r. 11. nov. 1888 in u. 27. jul. 1939 v Lj. Dovršil je višjo industr. š. v Trstu in stopil v službo h gradbenemu podjetju I. Martelanc & Dr. Med vojno je bil rez. oficir pri 28. domobranskem (češkem) polku, v ruskem vojnem ujetništvu, kjer se je kot prostovoljec javil v srbsko vojsko. Boril se je na bolgarskem bojišču in se teže ranjen umaknil s srbsko vojsko preko albanskih gora na Krf, od tod je prišel kasneje na solunsko bojišče. Dobil je dve ali tri srbski odlikovanji. Po vojni se je vrnil v staro službo, ko so podjetje razpustili, se je preselil v Lj.

Brat Avgust se je r. 4. febr. 1894 in u. 2. jan. 1917 v vojnem ujetništvu v Orlovu v Rusiji. Dovršil je slov. realko v Idriji, bil član Preporoda in takoj po maturi mobiliziran.

Brat Vekoslav se je r. 8. avg. 1898 in živi v Lj. Dovršil je 5 razr. nemške realke v Trstu, nato so ga febr. 1916 poslali na rusko bojišče, kjer je ostal do febr. 1918. Stopil je v službo gradb. podj. I. Martelanc & Dr. in ostal pri njem do zatrtja. Avg. 1924 je napravil izpit za pooblaščenega mestnega stavbenika in febr. 1927 so ga vpisali v seznam inž. in arh. z naslovom arhitekt. 1924 in 1930 je ustanovil samostojno gradbeno podjetje v Barkovljah pri Trstu. Bil je član Preporoda.

Sestra Milka, javna delavka (gl. čl.).

Prim.: Podatki Vekoslava Martelanca dec. 1979; ž. arh. Barkovlje; † Svetko Martelanc mlajši, E. 2. febr. 1921; Pogreb S. M. ml., E. 3. febr. 1921; Slovanska podjetnost v Trstu, »Martelanc in dr.« – graditelji velikih del, Gosp 28. maja 1949; Dr. Vl. Turina, Gospodarsko uveljavljanje Slov. na Prim. v začetku stol., Zaliv 1968, št. 14–15, 8–9; L. Pertot, S. M. star., S. M. ml., Barkovlje, Trst 1982, 153–54.

Jem.

Jevnikar, Martin: Martelanc, Luka (1833–1868). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923170/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine