Martelanc, Ivan (1902–1945)

Martelanc Ivan, strokovnjak za zavarovalništvo, javni delavec, r. 3. jun. 1902 v Šempetru pri Gor., u. jeseni 1945. Oče Ivan, kmet, mati Marija Stepančič. V osrednji Slov., kjer je živel in si 1930 ustvaril družino, se je uveljavil kot pisec razprav in člankov o zavarovanju in drugih gosp. vprašanjih v S, Narodnem gospodarju, Bodočnosti in Naši moči. Samostojno je izdal študije: Vzajemna zavarovalnica 1900–1930 (Lj. 1933), Problemi zavarovanja zoper škodo po toči (1938), za lj. U, kjer je doktoriral iz prava, je 1943 napisal disertacijo Razvojna nagibnost oblike zavarovalnega podjetja. V Spominskem zborniku Slovenije (1939) je izšla razprava Zasebnopravno zavarovalstvo v Sloveniji. M. je bil ravnatelj enega izmed oddelkov Vzajemne zavarovalnice v Lj., ki je bila med najuglednejšimi slov. gosp. ustanovami in jsl. zavarovalnicami. Kot javni delavec je bil M. aktiven v katoliških vrstah. Na lj. U je bil za akad. društvo Danica 1927 izvoljen za revizorja Sveta slušateljev lj. univerze, nekaj časa je bil preds. Akademske zveze, ki je povezovala kat. akad. društva. V letih 1930–37 je bil ur. mesečnika Zveze fantovskih odsekov Kres. Ob 6. medn. kongresu Kristusa Kralja v Lj. je bil v pripravljalnem odboru, naslednje leto je bil sour. zbornika s poročili o kongresu. Na Prim. se je M. vrnil med vojno v sklopu prim. domobranstva (SNVZ). V organizacijskem štabu, ki se je osnoval v Trstu prve mesece 1944, je vodil kulturno-politični oz. kulturno-upravni odsek, ki je imel referate za ljudsko prosveto, šolstvo, tisk, civilno upravo, informacijsko intervencijsko službo in socialno pomoč. V tem okviru je vodil propagandne tečaje in si prizadeval za obnavljanje slov. šolstva. V tej zadevi je bil npr. 10. avg. 1944 s polk. Kokaljem (PSBL II, 98–99) pri prefektu Coceaniju. Za slov. šolstvo se je zanimal tudi v prvih mesecih ZVU v Trstu v krogu dr. Barage (PSBL I, 34–35). M. je bil med slov. protikomunisti, ki jih je v vročih prvih povojnih trž. letih doletela ugrabitev. 26. okt. 1945 zvečer so ga z ženo, materjo nedoraslih otrok, ugrabili na ul. Buonarroti in odvedli v Jslo. Že v Trstu je bil v avtomobilu smrtno ranjen.

Prim.: Žpk arh. Šempeter; Matija Tratnik, Medvladje na Primorskem, Koledar-zbornik SS 1952, Buenos Aires 1952, 120 s sl.; Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941, Lj. 1972, 374, 378; Alojzij Geržinič, Pouk v materinščini – da ali ne?, Buenos Aires 1972, pass.; Jože Bajec, Slov. časniki in časopisi 1937–1945, Lj. 1973, 44–45; Nadja Maganja, Trieste 1945–1949, Nascita del movimento politico autonomo sloveno, Tr. 1980, 102; Vl. Murko, Razvoj ekonomske misli pri Slovencih od 17. do 20. stol., Ekon. revija, 1981, št. 1–2, 32; Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, Lj. 1982, 80, 126, 132 idr.

ij