Primorski slovenski biografski leksikon

Markuža Jožef, ekumenski in kulturni delavec, pesnik, r. 18. jan. 1939 v Trstu avtomehaniku Jožefu in gospodinji Slavici Škerk. Osn. š. v Nabrežini, sred. in višja v Gor. (1950–58), filoz. in teol. študije na Gregoriani v Rimu (1958–65) in bival v Russicumu; od 1965–68 študiral na Vzhodnem papeškem inštitutu vzhodne cerkv. vede in dosegel doktorat 1974; med tem časom živel v Sloveniku. Posvečen za duhovnika vzhodnega bizantinsko-slovan. obreda 17. aprila 1965 v Rimu, kpl. katol. rus. menihinj (1965–72); v Sloveniku prefekt študentov; sodeloval na vatikanskem radiu za slov. oddaje (1965–73). Kpl. pri Sv. Ivanu v Gor. (nov. 1972–75), žpk v Mavhinjah (od 1975 do danes). Katehet na osn. š. v Mavhinjah-Cerovljah, Sesljanu-Devinu in na viš. sred. š. za trg. v Gor. Tajn. in ur. GMD (ur. od 1976, tajn. od 1977 do danes). Voditelj ACM Gorica, član Slov. ekumenskega sveta, član škof. duh. sveta. Od 1961–68 sodeloval s pesmimi in članki v Ekumenskem zborniku (Kraljestvo božje): Zapiski s potovanja po srbskih samostanih in Ruski zavod pri sv. očetu (1961–62), Slavni ruski kirurg-škof (1964–65). V zborniku V edinosti, Lj.-Mrb, je priobčil: Zbornik Oriente Cattolico (1975), Ekumenski delavec dr. Rudi Klinec (1978), Ob 1600-letnici smrti sv. Bazilija Velikega (1980). V Koledarjih GMD sodeluje s pesmimi in članki: Usoda protestantske tiskarne v Urachu (1976), 125-letnica Apostolstva sv. Cirila in Metoda (1977), Desetletnica pevskega zbora Fantje izpod Grmade (1978), Tržaški Slov. pri papežu Janezu Pavlu II. (1980), Poimenovanje osn. šole v Sesljanu (1980), Poimenovanje osn. šole v Medji vasi (1980), Msgr. Alojzij Turk prvi Slov. na beograjskem nadškof. sedežu (1981), Šest desetletij teološke fakultete v Lj. (1981), Pomembnost socialnega nauka Cerkve (1982), V spomin Srečku Rejcu (1983), Odšel je slov.-beneški duhovnik Rino Markič (1983), Msgr. Albert Metlikovec (1983), Poimenovanje šole v Mavhinjah (1983), Poimenovanje šole v Cerovljah (1983). Na novo je prevedel Božjo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega in sv. Vasilija Velikega (Rim-Trst 1965). Slov. osn. šola v Sesljanu (brošura Dr. Karel Štrekelj, 1979). Občasno sodeluje s članki v KatG in Družini. Sodeluje pri PSBL. V Rimu je maja 1971 odkril Trubarjevo Cerkovno ordningo v Vatikanski apostolski knjižnici – zapis objavil v BV 1972: Trubarjeva slov. Cerkovna ordninga v Vatikanski apostolski knjižnici, in članek: Zapis o najdbi Trubarjeve Cerkovne ordninge (Slovenik 3, Lj. 1979). Pripravljeno ima pesniško zbirko. Za pesmi je uporabljal tudi psevdonime: Aleksej, Kutuzov, Aleksij J. M. Članke v časopisih podpisuje z JM.

Prim.: Vprašalna pola; Cerkev na Slov., Lj. 1971; Osebno in župnijsko stanje, Vid. 1979; Slovenik 3, Lj. 1979; 4, Lj. 1982; Acta Pontificii Inst. Orient. Studiorum, Roma 1974; SBL IV, pri Trubarju, str. 215, 224.

Jem.

Jevnikar, Martin: Markuža, Jožef (1939–2019). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923090/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine