Primorski slovenski biografski leksikon

Manzini Guido, knjižničar, urednik, kulturni zgod., r. 25. jun. 1921 v Firencah, u. 26. febr. 1975 v bolnišnici v Krminu. Oče Ubaldo, mati Teresa Teri. V Firencah je dokončal Fil. fak. in posebno bibliotekarsko š. Sprva je služboval v Messini, kjer je vodil univ. in drž. knjižnico, 1950 je prišel v Gor., kjer je bil najprej podravn. v gor. drž. in mestni knjižnici (danes BiblStls), nato pa je knjižnico vodil celih dvajset let od maja 1953 do jun. 1973. Potem se je upokojil, a je še sodeloval kot svetovalec za knjižnice in muzeje Treh Benečij. M-eva velika zasluga je, da je zasnoval temelje modernega poslovanja knjižnici, ki jo je dolga leta vodil. Brez predsodkov in enakovredno je obravnaval v knjižnici tudi slov. knjižno gradivo in s tem v zvezi ustanovil poseben odd. Slavica, v katerem še danes zbira knjižnica tisk v slov. in drugih slovan. jezikih. Pomembno je tudi M-eva delo pri vzpostavitvi posebne knjižničarske mreže (Sistema bibliotecario isontino), ki je 1970 štela že 24 knjižnic z dvema podružnicama. V tem sistemu so tudi občinske knjižnice v Doberdobu, Števerjanu in Sovodnjah z močnim fondom knjig v slov. jeziku. Vzporedno s strok. knjižničarskim delom je M. deloval tudi kot strok. bibliotekarski pisec, publicist za področje kulture, predvsem slikarstva in ur. številnih publikacij, ki jih je izdajala gor. drž. knjižnica, predvsem pa njenega glasila StudG (pod njegovim ur. so med 1954–66 redno izhajali dvakrat letno). Kot bibliotekar, publicist, kult. zgod. in ur. je s prirojeno širino rušil pregrade lokalnega gor. nacionalizma. Zato je mogel navezovati stike s slov. in jsl. knjižnicami in v StudG vabil tudi slov. pisce. Vzdolž, jsl.-it. meje je bil po 1955 gotovo eden najbolj pomembnih glasnikov sodelovanja na področju kulture. 1957 je opravil pettedenski obisk pri jsl. knjižnicah in svoje vtise objavil v posebni izdaji (Itinerario jugoslavo fra i libri e biblioteche, Trieste 1957), pripravil je skupne razstave gor. drž. in nekaterih jsl. knjižnic (it. knjiga in mladinske knjige treh narodov – It., Avst., Sja), sodeloval je na sestankih sl. in jsl. knjižničarjev ter sodeloval v sl. tisku (Sreč 1/1966, št. 4, 67–68; GorKnjiž 2/1964, št. 3–4, 13–18). Poleg StudG je urejeval in sestavljal tudi druge izdaje gor. državne knjižnice oz. BiblStls, predvsem dodatke k reviji (Supplementi agli StudG). M. je pripravil 9 takih publikacij, med njimi zlasti izstopata zbornika Gorizia nel medioevo (19561, 19732) in Gorizia nel Risorgimento (1961), pripravil je še kazalo k StudG (1967), sestavil seznam periodike, ki jo hrani BiblStls (1967). Kot bibliotekar je sestavil seznam inkunabul v gor. knjižnicah (1958), seznam geograf. kart v gor. knjižnicah (1951, 1959) in velikokrat pisal o knjižnici, ki jo je vodil (Gorizia e la Biblioteca Statate Isontina, 1969; deseti dodatek k StudG). Pisana je tudi M-eva bibliografija člankov in razprav, ki jih je posvečal gor. kult. zgod. in sedanjosti, pisal je o gor. tisku, o gor. slikarjih (Kavčič, Marangoni, Tominc, Spazzapan, de Finetti, Pacassi), sodeloval pri zbornikih Gorizia viva (1973), L'immagine di Gorizia (1974) ter pri monografijah De re medica goritiensi memoriae in La camera di commercio dal 1850 al 1927. M. je bil človek izredne aktivnosti, a kar je še pomembno, hitro se je znal vživeti kot Florentinec v gor. okolje in družbo, od rodnega Arna so se njegove oči zaustavile na Soči, »na njenih bistrih vodah, ki hite mimo različnih svetov in različnih kultur« (S. Tavano). Manziniju je posvečen 42. zv. StudG (1975) s članki o njegovem življenju in delu ter bibliografijo.

Prim.: Kron 7/1959, 191; PrimN 18. okt. 1963, št. 25: NRazgl 28. avg. 1965, št. 16, 71; ZČ 16/ 1962, 265–69; PrimN 21. jan. 1973, št. 4; M. Brecelj, Knjižnica 19/1975, 126–29; Picc 28. febr. 1975; 2. mar. 1975; 26. mar. 1975; PDk 1. mar. 1975, št. 49; PrimN 18. apr. 1975, št. 16; Picc 26. febr. 1976; B. Marušič, Kron 24/1976, 47–48; Sreč 9/ 1974, št. 45–46, 44–45; S. Tavano, Sot la nape 27/1975, št. 2, 83–85.

B. Mar.

Marušič, Branko: Manzini, Guido (1921–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922890/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine