Primorski slovenski biografski leksikon

Loncner Nikolaj, kmet v Rutu, r. 4. dec. 1900 v Rutu, Baška grapa, ustreljen 30. dec. 1941 v Dragi na Gorenjskem. Oče Jakob, mati Frančiška Dakskobler. L. je bil zaveden Slov. in aktiven protifaš. s 14-letno ilegalno dejavnostjo za obstoj in osvoboditev prim. Slovencev, organiziran 1927 v Rutu v ileg. celico, ki so ji pripadali: Ant. Štendler (1898), Pet. Kusterle (1899), Val. Štendler (1899), Val. Leban (1904), Miha Brovč - Kajzer (ubili it. faš. doma v Rutu), Ivan Kemperle - Mežnar, Miha Beguš (1904), ki je tesno sodeloval s S. Kosom do aretacije 1940. Literaturo so dobivali na Grahovem pri Fr. Golobu in Loj. Kovačiču, na Jesenicah pri prim. emigr. Petru Bizjaku iz Podmelca, obmejnem komisarju T. Batagelju iz Ajdovščine, Jul. Torkarju iz Podbrda, Slav. Jelinčiču iz Gor. idr. L. je 1928–29 vpeljal v ileg. protifaš. delovanje mlajše fante iz Ruta: S. Kosa (1911), T. Kodra (1910), Jož. Kodra (1911), Fr. Bizajla (1908), Dom. Lebana (1910), Lud. Prezlja (1914), z njimi sodeloval, prinašal slov. knjige, ileg. tisk, orožje iz Jsle, jih povezal z voditelji ileg. narod. organ. na Jesenicah in v Lj., se s temi sestajali v Rutu, na pl. Poljani, na Jesenicah, v Lj. L. sta aretirala na povratku v Rut po sestanku s Sreč. Šorlijem 10. dec. 1931 na pl. Poljani obmejna faš. miličnika, toda ju je med hojo po vojaški poti ob meji sunil po strmini in ušel čez mejo v Jslo. Čez tri dni se je vrnil v zastraženi Rut, bival skrit pri Fr. Bizajlu in po odhodu faš. edinice, ki je osem dni stražila vas, ko mu je žena prinesla nujne reči k Bizajlu, je za stalno odšel čez mejo v spremstvu S. Kosa in T. Kodra. Ko je L. po dveh letih dobil zaposlitev v jeseniški železarni, se je žena Marija s 4 otroki preselila k njemu na Jesenice. L. je po begu 10. dec. 1931 stalno tudi po dvakrat na teden nosil liter. in orožje na bivšo it.-jsl. mejo, z njim pa tudi mnogi prim. emigr., organizirani v ileg. organ. TIGR, da so material sprejemali fantje iz Ruta. L. je s svojo vneto neprekinjeno protifaš. dejavnostjo vse do faš. zasedbe Jsle podžigal aktivnost soborcev v Jsli in na Prim. Bil je na seznamu nevarnih nasprotnikov faš. It. in Reicha, zato ga je nacist. Gestapo aretirala že 6. maja 1941 in po nekaj mes. zapora v Celovcu je bil prepeljan v Begunje skupaj z Lavoslavom Planinškom, kor. borcem, in bila sta brez procesa, napovedi in objave ustreljena v Dragi. Loncnerjevo družino, ženo in otroke, so nacisti internirali v Rotmansee ob Stamberškem jezeru na Bavarskem.

Prim.: T. Rutar, TolmZb 1975; PrimN št. 2, 1975; PDk št. 22, 1975; dr. T. Ferenc, TIGR; S. šorli TV 15 št. 50, 1975; TV 15, 21. avg. 1980.

Rut

Rutar, Tone: Loncner, Nikolaj (1900–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922050/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine