Primorski slovenski biografski leksikon

Lokar Artur Anton, notar, javni delavec, organizator, človekoljub, r. 12. jun. 1865 v Ajdovščini, u. 15. jun. 1926 in pokopan istotam. Oče Anton, mati Ana Pressel iz Tolmina. Gimn. končal v Gor., pravne študije v Gradcu. Prvo službeno mesto nastopil 1897–98 v Kanalu, nato pa 1903 prišel v Ajdovščino in odprl notarsko pisarno. Že v Kanalu, zlasti pa v Ajdovščini je znal vzbujati živo narodno zavest s prirejanjem narodnih veselic ter pomagal, da je ljudstvo vzljubilo društveno delo. Od 1904 do 1912, dokler ga bolezen ni odtegnila narodnemu in poklicnemu delu, je bil v Ajdovščini organizator društvenega življenja (sokoli, lovci, Šolsko društvo, Lavričeva knjižnica – ustanovitelj in darovalec večine knjig, itd.), pa tudi pobudnik in gonilna sila pri elektrifikaciji (1910), izgradnji vodovoda ter olepšavi Ajdovščine. Več let je bil odb. in podžupan ajdovske občine ter si prizadeval, da bi ta kraj in njegovo okolico dvignil na višjo kult. raven. Tako je v prostorih Lavričeve knjižnice (sedaj stavba skupščine obč. Ajdovščina) prirejal razne sestanke in z njimi seznanjal sokrajane z dogodki, tako na polit. kot na kult. področju (npr. predavanje učitelja Bajta o pisatelju Zolaju). Omeniti je njegovo karitativno delo v korist revežev in vseh potrebnih (veliko je naredil dobrega za civilne žrtve na soški fronti) v Ajdovščini in okolici. Potrebnih se je spomnil v oporoki in jim zapustil precejšnjo vsoto denarja, prav tako pa so bila denarne pomoči v oporoki deležna vsa ajdovska društva. Bil je prepričan Jsl. in trn v peti tako avstr. kot it. oblasti. Med prvo svet. vojno ga je avstr. oblast zaprla (konfinirala na Štajersko). Po vojni se je vrnil v roj. kraj, a namesto avstr. orožnikov so ga zdaj preganjali karabinjerji. Bil je tudi zaprt, vendar njegovega duha niso mogli zlomiti. Bil je široko poznan kot šaljivec (njegovim duhovitostim so sledili prim. rojaki tudi v Jsl., zlasti še pri omizju gostilne Slamič v Lj.) in izredno priljubljena osebnost. Sodobniki so ga primerjali K. Lavriču (gl. čl.), ki je služboval kot odv. v Ajdovščini (1863–69). L-eve šale še danes živijo med ljudmi. 25. maja 1976 so mu v ajdovskem mestnem parku odkrili spomenik, delo V. Pilona.

Prim.: J. Jurca, Art. Lokarju v spomin, Kol-GorM 1927, 34–37 s sl.; PrimN 8. nov. 1974 in 28. maja 1976; V. Pilon, Na robu, Lj. 1965, 71–73; Sokolski prapor, Glasilo Gor. Sokolske Župe, 1/1911, št. 3, 48–51; D. Lokar, Burja pred tišino, Lj.-Koper 1982, 449; Zvezek zapisnikov občnih zborov Ajdovskega sokola; E 17. jun. 1926, str. 2 in 4 (osmrtnica); 18. jun. 1926; 20. jun. 1926; 22. jun. 1926 (Pesem Frana Žgura Arturju Lokarju na grob); 24. jun. 1926, str. 2 in 4 (zahvala sorodnikov); D. Lokar (ustna izjava); žup. urad Ajdovščina.

SedD

Sedmak, Drago: Lokar, Artur Anton (1865–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922010/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (4. avgust 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine