Primorski slovenski biografski leksikon

Lokar Aleš, kulturni delavec, strokovnjak v blagoznanstvu, publicist, r. 10. nov. 1935 v Ajdovščini, živi v Trstu. Oče Zdenko (Filip), lesni trgovec, mati Helena Klodič. Otroška leta je preživel na Vipavskem, v Gor. in Lipalji vasi v Kanalski dolini, 1947 se je družina preselila v Trst in tu je dovršil Trg. tehn. zavod Ž. Zois (1953), leto pozneje je maturiral kot privatist na Znanstvenem liceju Fr. Prešeren (1954), blagoznanstvo je doštudiral na Fak. za kemijo trž. U (1960). Po očetovi smrti (1957) je vodil njegovo lesno podjetje dve leti, dokler se ni brat izučil v trg. stroki. Po diplomi je delal pri amer. podjetju Dorr-Oliver v Milanu (1960–63) in pri tem prepotoval Jslo in vzh. države. 1. nov. 1963 je bil imenovan za izrednega asistenta pri stolici za blagoznanstvo trž. U, leto pozneje je napravil izpit za rednega asistenta, 1969 izpit »libera docenza« in bil 1969 imenovan za pover. prof. blagoznanstva na U v Urbinu, 1975 je postal izredni prof., 1978 redni, od 1. nov. 1982 je član nove Fak. za ekon. in trg. v Urbinu. Njegovo znanstveno področje sta predvsem blagoznanstvo in metode organizacije proizvodnje. Organizacija proizvodnje je tudi ena izmed panog, ki jih predava na U. S tem v zvezi je njegovo znanstveno zanimanje usmerjeno tudi v aplikativno in metodološko delo predvsem na področju kvalitete, industrijske statistike, teorije odločitev, statistične karakterizacije naravnih in industrijskih proizvodov ter uporabe statističnih metod v eksaktnih znanostih. Ob rednem delu je vodil v akad. letu 1964/65 izpopolnjevalni tečaj Min. javnega izobraževanja za prof. sred. šol; 1965/66 in 1966/67 blagoznanstvo za Dvoletni tečaj zavarovalne znanosti na trž. U; 1967 tečaj iz Organizacije proizvodnje, ki ga je priredila Dežela Furlanija-Jul. krajina za diplomirance Ekon. fak. v Trstu; 1968 in 1969 tečaj iz Organizacijskih metod v kontroli kvalitete, ki ga je organiziralo It. združenje za nadzorstvo kakovosti v Benetkah; 1970 cikel predavanj o Gosp. in menažerskih pogledih na kontrolo kakovosti v podjetju, pripravil ga je Raziskovalni center Ekon. fak. lj. U; 1971 cikel predavanj o Kontroli kvalitete v industriji za podiplomski tečaj za prodajalce, ki ga je organizirala Industr. šola Malignani iz Vidma; 1971 je dobil nagrado Fulbright in je predaval na U v New Orleansu v ZDA. Udeležil se je številnih narodnih in mednarodnih kongresov in simpozijev z referati in poročili, npr.: od III. do VIII. Convegno della Qualità (Perugia 1964, Tr. 1965, Messina 1966, Genova 1967, Cagliari–Sassari 1971, Perugia 1975); od VI. do IX. Convegno naz. dell'AICQ (Associazione Nazionale per il Controllo di Qualità) (Milan 1968, 1970, Neapelj 1973, Rim 1976); 17., 18. in 21. EOQC (European Organisation for Quality Control) (Bgd 1973, Helsinki 1974, Varna 1977); III Colloque inter. sur la chimie des cafès, verts, torrefies et leurs derives (Trst 1967); II Convegno reg. dell'alimentazione (Videm 1968); I. simpozij Alpe-Adria (Mrb. 1971); IX. Jsl. posvetovanje o kakovosti: Združevanje in kakovost (Portorož 1975); prvega mednarod. kongresa o blagoznanstvu (Trst 1978); študijskega posveta o problemih zaostalih dežel (Ancona 1980); Fourteenth National Convention AAASS (Washington 1982) idr. – L. je izdelal šest skript za tečaje in seminarje in 63 znanstvenih razprav, med katerimi so važnejše: Esame statistico di alcuni indici o regole enologiche (Atti del IV Conv. della Qualità, Trst 1965); Sul controllo campionario all'accettazione di lotti di articoli e sulla valutazione della sua utilità (Rassegna Chimica 17, Rim 1965); Applicazione della distribuzione aprioristica Beta in un problema di controllo di qualità all'accettazione (Atti del V Conv. della Qualità, Messina 1966); Utilità di acquisto ed utilizzazione in linea di produzione (U Tr., Fac. Econ. e Comm., Ist. Merceologia, 37, 1967); C. Calzolari, V. Tadejevič, A. L., Problem cijena prehrambenih proizvoda na riječkom i trščanskom tržištu (Prehrambeno-tehnološka revija 9, Zgb 1971); Elementi di gestione delle merci nell'azienda industriale (Ed. CLUET, Tr. 1973); O standardih industrijskega nadzora kakovosti v podjetju (Naše gospodarstvo, Mrb. 1974); O odločanju optimalnega odločitvenega kriterija pri nadzoru kakovosti (Organizacija in kadri 3, Kranj 1974); Slov. ekonomski in socialni položaj v Trstu in Gorici pred prvo svet. vojno in delo H. Turne (Prispevki za zgod. delavskega gibanja XVIII, Lj. 1977); La situazione socio-economica degli sloveni della provincia di Trieste e la loro funzione di tramite nelle relazioni tra paesi confinanti (Atti della II conferenza sull'economia triestina, Tr. 1977); Alcuni aspetti del quadro socio-economico degli sloveni in Italia (SLORI – ZTT 1978); Sviluppo economico nel comune Duìno–Aurisina, con particolare riguardo ad alcune ipotesi di valorizzazione turistica (raziskava po naročilu obč. Devin-Nabrežina, 1980, 189 str.); Prospettive di sviluppo dei regimi di scambio preferenziali nel Friuli-Venezia Giulia (raziskava po naročilu Dežele F.-Jul. kr., 1980, 75 str.); Propensione alla cooperazione economica tra Italia e Jugoslavia. Analisi per settori merceologici (Consult–Trieste 1981, 213 str.) idr., saj so izšli v raznih Aktih vsi njegovi nastopi na številnih kongresih (Popoln seznam publikacij je v arhivu PSBL). – L. je od ustanovitve 1964 trž. revije za kulturo in družbena vprašanja Most njen sour. in v njej je priobčil vrsto esejev, poročil, kritik, zapisov itd. Važnejši eseji so: Nekaj misli o razvoju slov. naroda (št. 3); Marksizem, socializacija in gospodarstvo (6–7); Dialog in Slovenci (13–14, 15, 16); Kriza narodne zavesti (15); Dialog z B. Pahorjem (18–19); Težavno sožitje (21–22); Mit Trsta (31–32); Nemci in Slovenci: nekaj misli o kompleksnem odnosu skozi stoletja (33–34); Furlanija-Julijska Benečija: Dežela s funkcijo mostu? (35–36); »Moja srečanja« z Edv. Kocbekom (43–44); Ideologija, nasilje in kritika (53); Slataper in Kosovel le dva kraška pesnika? (63–64; s tem referatom je nastopil 8. okt. 1982 na simpoziju Alpe-Adria v Benetkah na Fondazione Cini). Uspela je njegova novela Praznina (Most, št. 1). Ukvarja se tudi s prevajanjem in je prevedel v it. Primoža Kozaka komedijo v treh dej. Kongres (Il Dramma, No. 5, Roma 1969); v slov. Biagio Marin, Štiri pesmi (Most 1965, 6–8). – Član je SSk in na volitvah 1978 je bil izvoljen v trž. obč. svet; bil je član več komisij. 1982 je bil ponovno izvoljen in stranka je doživela uspeh, saj je povečala število glasov. – L. je od 1965 redni član It. združenja za kontrolo kvalitete (AICQ); od 1967 član Istituto di studi e documentazione per l'Est europeo v Tr. (ISDEE); od 1968 Ekon. social. komiteja dežele F.-J.K.; od 1975 Jadranskega koledža združenega sveta, zdaj član uprav. odb.; član SLORI idr.

Prim.: Osebni podatki; poročila o obč. sejah in ob volitvah; B. Pahor, O sodobnem slovenstvu, Zaliv III, 1968, 48–54.

Jem.

Jevnikar, Martin: Lokar, Aleš (1935–2020). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922000/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine