Primorski slovenski biografski leksikon

Kovačič Janko, sokolski telovadec, r. 8. mar. 1887 (kot tretji od desetih otrok) v Smrjah pod Premom, u. 14. mar. 1922 v Lj. Oče Anton, kmet, mati Frančiška Drašler iz Borovnice. Osn. š. je obiskoval na bližnjem Premu, nadaljeval šolanje v Lj. in študiral pravo v Pragi. Kot jurist se je zaposlil na lj. magistratu. Vojaški rok je odslužil v Pragi. Prvo svet. vojno je sprejel kot osvobodilno vojno tlačenih slovan. narodov. Uprl se je bratomornim vojaškim nastopom. Sredi bojišča je preplaval reko Drino in prestopil k Srbom. Po vojni se je znova zaposlil na lj. magistratu. Posledice vojne so močno načele njegovo zdravje, umrl je star komaj 35 let. Že med šolanjem v Lj. in nato v Pragi je dodobra spoznal ideje sokolskega gibanja, ki je v tem času zajelo dežele in si poleg telesnovzgojnih postavilo tudi narodne cilje: zahteve po narodni svobodi, samostojnosti, prosveti in kulturi. Vse te vrednote je Sokol razvijal tako pri redni telovadbi kot pri ostalih dejavnostih, ki jih je gojil. Telesna izurjenost in moralne vrednote so bile pravo ogledalo dobrega telovadca in tekmovalca. K. se je vključil v sokolstvo z vsem srcem. Njegovo zdravo in krepko telo je ob redni telovadbi kmalu pridobilo vse odlike vzornega telovadca. Bil je zaveden Slov., pošten, nesebičen, vztrajen, klenega značaja in vedno pripravljen pomagati tovarišem in društvu. Takega se še danes spominja njegov telovadni tovariš Stanko Trček iz Lj. Izkušnje, ki jih je dobil v telovadnici lj. Sokola in na mnogih tekmovanjih, je s pridom in uspehom prenašal tudi med svoje rojake, člane Telovadnega društva Sokol v Ilir. Bistrici, katerega redni član in vaditelj je bil. Kljub službenim dolžnostim v Lj. je redno in požrtvovalno prihajal v Ilir. Bistrico in neutrudljivo vadil z bistriškim telovadnim podmladkom ter z njim nastopal doma in na mnogih sokolskih tekmovanjih. – Zgraditev Sokolskega doma v Ilir. Bistrici in z njim prve telovadnice v letu 1912 je za navdušene bistriške telovadce predstavljala novo pobudo za delo, novo nabavljeno telovadno orodje pa tudi nove možnosti. – Največji tekmovalni uspeh, s katerim je kronal svojo telovadno kariero, je K. dosegel v Turinu, ko se je kot član slov. tekmovalne vrste pod vodstvom dr. Viktorja Murnika udeležil mednar. telovadnega tekmovanja. Tekmovanje je potekalo med 11. in 14. majem 1911, sodelovalo je osem evrop. nacionalnih vrst. Tekmovali so v osmih tekmovalnih panogah: obvezni in prosti vaji, na bradlji, krogih, konju z ročaji, drogu, plezanju na 8 m visoki vrvi, metu 7,25 kg težke krogle in teku na 100 m. Na tem tekmovanju je slov. tekmovalna vrsta zasedla odlično četrto mesto, takoj za Čehi, Francozi in Italijani in daleč pred Luksemburžani, Hrvati, Romuni in drugimi. K. je bil drugi najuspešnejši med slov. tekmovalci in dosegel 82,93 % vseh možnih točk. V metu krogle pa je bil med vsemi tekmovalci najboljši in za svoj met krogle zbral več točk kot vsa it. tekmovalna vrsta skupaj. – Uspeh slov. tekmovalcev je imel velik odmev v tedanjem javnem in telovadnem življenju Evrope, saj je za večino do tedaj neznani slov. narod krepko in uspešno vstopil v mednar. športno areno. Povsod na Slovenskem so ta uspeh veličastno proslavili. Še posebno slovesno je bilo na vseh železniških postajah, skozi katere so se tekmovalci vračali domov. Vlak so pričakale navdušene množice in strumne vrste sokolov v svečanih krojih s prapori in marsikje s pihalnimi godbami. Najmogočnejši sprejem so pripravili v Gorici, na Bledu in v Kranju. »Sprejem, kakršnega je tekmovalna vrsta doživela v Lj., pa še ne pomni lj. prebivalstvo,« je zapisal kronist tega dogodka. Na tisoče Ljubljančanov se je nagnetlo pred železniško postajo in z navdušenimi klici pozdravljalo vrle tekmovalce, ki so postali pravi narodni junaki. Izraze občudovanja in ponosa so zaslužnim telovadcem naslovili tudi najvišji zastopniki mesta Lj. in slov. sokolske zveze.

Prim.: Lastni arhiv; časopisna poročila.

Vojko Čeligoj

Čeligoj, Vojko: Kovačič, Janko (1887–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920840/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine