Primorski slovenski biografski leksikon

Kos Albert, pravnik in publicist, r. 10. jul. 1913 v Pulju, u. 29. avg. 1947 v Stari Fužini – utonil v Bohinjskem jezeru –, pokopan v Lj. Oče Franc, policijski nadzornik, mati Josipina Krbavec, gospodinja. Osn. š. in gimn. do 7. razr. je obiskoval na Ptuju, 8. razr. in maturo opravil 1931 na poljanski gimn. v Lj. Pravo je študiral na U. v Lj. – diploma 1937 –, v letih 1938–39 se izpopolnjeval v Parizu na Inštitutu za mednar. študije, od 1939 pripravnik v pisarni odv. dr. Zdolška v Brežicah, od jeseni 1940 obiskoval oficirsko š. v Sarajevu. Ob kapitulaciji Jsle so vso šolo zajeli Nemci in ves čas 2. svet. vojne je prebil kot vojni ujetnik v taborišču Lückenwalde pri Berlinu. 1945 se je poročil z Mileno Bežan in se honorarno zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Lj., redno službo je pa z avg. 1946 dobil pri Zvezni planski komisiji v Bgdu. Na Pravni fak. U. v Lj. je 1. avg. 1946 obranil disertacijo Družbeni nazor slov. protestantov in bil 31. avg. 1946 prom. za doktorja prava. – Med študijem je bil zelo aktiven v raznih društvih in gibanjih. Bil je član Kluba jsl. primor. akad., pozneje preimenovanega v Klub jsl. akad. Trsta, Gor. in Istre, ker se je vedno štel za Primor., dalje je bil odbornik Zveze slušateljev Aleksandrove U, v pripravljalnem odboru Akadem. akcije za univ. knjižnico oz. za izpopolnitev U, v Jsl. akad. društvu Triglav je bil že v 1. letn. član odbora, 1933 podpreds., nato preds. lj. podružnice, po razpustu tega član Mladega Triglava, po izstopu iz njega pa član Slov. kluba. S članki je sodeloval pri Akad. glasu, dokler ni prenehal izhajati, sodeloval je nato pri reviji 1551 in Sdb. Kot samostojno misleči levičar se je moral braniti pred udarci z dveh strani. Z državne strani so ga dolžili komunistične propagandne dejavnosti in zaradi tega je bil od nov. 1934 zaprt v Glavnjači v Bgdu in se nato pred sodiščem za zaščito drž. v Bgdu zagovarjal od 1. do 8. mar. 1935 skupaj s 14 obtoženci, med njimi sta bila tudi študenta Boris in Sergej Kraigher, ki sta bila obsojena na dve leti in pol oz. dve leti strogega zapora, medtem ko je bil K. oproščen. V krogu levičarskih študentov pa je nastala skupina, ki so jo s K. sestavljali še Lev Modic, Drago Šega in Vlado Vodopivec. K. je bil med njimi najstarejši in po besedah zadnje imenovanega tudi »najbolj razgledan in idejno najmočnejši«. Ta skupina je prihajala v nasprotje z dogmatskimi pogledi KPS, načela te skupine lahko spoznamo v geslu »Ne Rim, ne Moskva, ampak Lj. « To geslo je propagirala revija 1551, pri kateri so vsi štirje sodelovali. V imenu KPS je proti njim nastopil Boris Ziherl in zahteval, da se trojica med njimi javno omeji od K., »katerega dejavnost se zdi že načelno nezdružljiva z marksistično dejavnostjo«, česar seveda niso storili. Ob teh dogodkih je šel K. študij že proti koncu, vendar se je partij, gonja proti K. nadaljevala tudi še po njegovi diplomi. V času izpopolnjevanja v Parizu ga je KPS obdolžila »separatističnega in antipartijskega delovanja«, ker se tam ni hotel pridružiti Društvu jsl. študentov, katerega so sestavljali večinoma Srbi in ki so ga razjedali srditi notranji spori, in se je raje pridružil Klubu slov. študentov; s pomočjo tega Kluba bi bil K. kot Primor. rad prišel v stik z vidnimi franc. izobraženci in predstavniki it. emigracije v Parizu, da bi jih zainteresiral za slov. narodno vprašanje in še posebej za položaj slov. manjšine v It. Za te stike je imel pooblastilo Slov. društva iz Lj. Nasprotovanja so se nadaljevala tudi po K-ovi vrnitvi 1939 v domovino, tako da je morala omenjena četverica ali pa K. sam večkrat zagovarjati svoja stališča v pismih, ki jih je 1. 1981 objavil Ivan Kreft. Ko se je K. 1. 1945 vrnil iz vojnega ujetništva, je nad njim »še vedno visel stari oblak nezaupanja«, saj »ni mogel najti dela doma in se je zaposlil v Bgdu« (Šega). Po 1945 je napisal članek Delež slov. partizanov pri reševanju zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov, Slov. zbornik 1945, Lj. 1945, 768–70; doktorska disertacija je izšla v Lj. 1946 (126 str.), nato še v skrajšani obliki v SR 1948, 59–84, 157–198.

Prim.: Podatki vdove, prof. Milene K., Lj. ; Izvestje drž. real. gimn. v Ptuju 1929–30; Izvestje II. drž. real. gimn. v Lj. 1930–31; Prom. protokol U. v Lj., št. 653, Arh. – muzejska služba U. v Lj.; F. Filipič, A. K., Enc. Sje, 5, 308; S. Kremenšek, Slov. študentovsko gibanje 1919–41, Lj. 1972, register; I. Kreft, Spori in spopadi, L, Mrb. 1981, 385–433; M. Jenšterle, Skeptična levica, Mrb. 1985, 95–123; D. Rupel, Pogovor z Vladom Vodopivcem, Nova revija 1982/83, 73–81; Isti, Pogovor z Dragom Šegom, pt., 801–816; T. Kermavner, NR št. 78/79, 1709–20 s sl. pt., 100–104.

Ry

Rybář, Miloš: Kos, Albert (1913–1947). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920710/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine