Primorski slovenski biografski leksikon

Klen Danilo, zgodovinar, r. 9. sept. 1910 v Trstu, u. 12. apr. 1990 na Reki. Oče ladjedelniški delavec iz Hrvaškega Zagorja, mati Viktorija Kodrič iz Rihemberka (danes Branik). V obdobju faš. vladavine je družina odšla v Kraljevino SHS, kjer je K. v Zagrebu končal gimn. in Pravno fak., na kateri je tudi doktoriral. Med vojno se je kot aktivist angažiral v NOB. Po vojni je sodeloval v Finančnem ministrstvu LRH, na Reki pa je prevzel vodstvene dolžnosti v Oblastnem NOO-ju za Istro in Hrvaško primorje. V začetku petdesetih let se je povsem posvetil znanstvenemu delu, potem ko je bil na Pravni fak. v Zgbu izbran za predavatelja finančnega prava in finančne znanosti. – Ko je bil na Reki 1952 obnovljen (ust. 1945) Jadranski inštitut kot delovna enota JAZU, je K. eden od obnoviteljev in vršilec dolžnosti direktorja, od 1958 pa višji znanstveni sodelavec. Istočasno je bil izredni prof. na Ekonomski fak., kjer je predaval ekonomsko zgodovino Jsle. 1966 je bil imenovan za dir. Zgodov. arhiva na Reki, kjer se je 1973 tudi upokojil. Od 1977 je bil član-sodelavec JAZU v Zgbu. – Čeprav je bil pravnik po svoji osnovni izobrazbi, je stopil v svet publicistov kot zgodovinar, s številnimi deli predvsem iz srednjeveške preteklosti Istre, Kvarnerskega primorja in Gorskega Kotarja. Obdelal je prvenstveno podeželje Istre, začenši s koprskim ozemljem, okolico Buzeta, zaledjem primorskih mest Poreča, Pulja, Labina in Reke. Postavil je temelje hrvaški historiografiji v preučevanju obdobja posvetne vladavine oglejskih patriarhov, statutov istrskih mest, fevdalnih posestev, vlogi županov v Istri idr. Zanimali so ga predvsem pravnopodložniški in gospodarski odnosi v beneškem obdobju istrskega polotoka, posebno pa se je ukvarjal tudi s Pazinsko knežijo, zlasti pa z Reko. Več let je bil glavni ur. Vjesnika historijskih arhiva u Pazinu i Rijeci. Samostojno je objavil Neki dokumenti o svečenstvu u Istri izmedu dva rata (Zgb 1955), Privredno stanje Rijeke u doba Ilirije (Zgb 1959), monografije o tovarni papirja (1971), o rafineriji (1972, 1982) ter o ladjedelnici na Reki (1984). Izstopajo njegova dela o Valputu v Istri (1961), kjer je obdelal tudi odnose na koprskem podeželju, o beneškem izkoriščanju istrskih gozdov in obveznem prevozu lesa kot posebni dajatvi istrskih prebivalcev, številne izdaje istrskih statutov in urbarjev. Ravno tako se je v več delih ubadal z izjemno zanimivo temo, o galejah in življenju galjotov na jadransko-istrski obali. 1986 pa je izšlo tudi monografsko delo na to temo Ščavunska vesla. Galije i galijoti na istočnoj obali Jadrana. V uvodu omenjene knjige, kjer je zbrana K-ova številna bibliografija, je P. Strčić takole označil to enkratno osebnost: »Življenje Danila Klena je prepleteno z zunanjimi faktorji tolikšne intenzitete, da je šele spoj njegove močne volje, notranje psihične stabilnosti in fizične zmožnosti zmogel izbojevati dosežene delovne in življenjske uspehe. S tem se je uvrstil v sam vrh znamenitih zgodovinarjev zahodne Hrvaške in Istre, v red zaslužnih jsl. znanstvenikov, ki so ga poznali in cenili tudi v tujini. «

Prim.: P. Strčić, Danilo Klen. V: Ščavunska vesla, Pula 1986; osebni podatki; Annales 1/1991, 282.

Darovec

Darovec, Darko: Klen, Danilo (1910–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920350/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (2. februar 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine