Primorski slovenski biografski leksikon

Klavora Fedja, arhitekt in politik, r. 8. jan. 1940 v Lj., živi v Tolminu. Oče Adolf, učitelj, mati Vera Rebolj, predmetna učiteljica. Med 2. svet. vojno je z materjo živel v Bovcu, očetovem roj. kraju. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Kranju in maturiral 1958. Na lj. U je nato študiral arhitekturo, diplomiral 1963, v naslednjem letu pa odslužil še vojaški rok. Sprva doma ni dobil zaposlitve ter je delal za projektantski biro v Clcu. Nato je bil nekaj let zaposlen v Investicijskem biroju Trbovlje, zatem v Arhitekturnem biroju v Kranju in še v lj. enoti Ateljeja Idrija. 1979 je prišel v Tolmin in pričel z delom v tamkajšnji novi enoti Projekta Nova Gorica. Od 1985 je bil v službi pri občinski upravi, 1988 pa je stopil v status arhitekta – svobodnega kult. delavca. Do prihoda v Tolmin se je ukvarjal pretežno s projektiranjem raznih objektov (osn. š. v Trbovljah, kranjska tovarna Gorenjska oblačila, Zdravstveni dom Idrija) in izjemoma v zadnjih letih Informacijski center Triglavskega narodnega parka v Trenti. Za projekt tovarne Gorenjska oblačila je 1975 prejel nagrado Prešernovega sklada. Na Tolminskem se je ukvarjal pretežno z urbanizmom, s prihodom na občino pa s planiranjem in razvojem podeželja. Sodeloval je pri pripravi dolgoročnega občinskega plana, od koder izhaja njegovo veliko zanimanje za demografska vprašanja. S tem v zvezi gre omeniti tudi njegova prizadevanja za celovit razvoj Trente, pri čemer dela še dandanes. V Kranju je aktivno igral košarsko pri društvu Triglav, bil je tudi funkcionar pri istem klubu, sedaj je preds. Atletskega društva Posočje. Ob prvih demokratičnih volitvah spomladi 1990 je na povabilo stranke zelenih kandidiral in bil izvoljen na njeni listi kot zastopnik Tolminske v Zbor občin slov. skupščine. Tu je bil zelo aktiven, vodil je odb. za varstvo okolja in urejanje prostora in komunalne zadeve, prizadeval si je za sprejetje zakonov o okolju oziroma sploh celotne zakonodaje, ki zadeva demografsko ogrožena območja. Na tolminski občinski ravni je bil na istih volitvah kot kandidat Liberalno-demokratske stranke izvoljen v družbenopol. zbor občinske skupščine in postal njen podpreds. Na volitvah dec. 1992 je bil kot predstavnik lokalnih interesov za volivni okraj Idrija – Tolmin izvoljen v drž. svet. Tu dela predvsem v komisiji za regionalni razvoj, je pa tudi član vladne skupine za pripravo novega zakona o razvojno šibkih območjih. Ob svojem polit., upravnem in ožjem strok. delu je napisal več elaboratov, časopisnih člankov in polemik, dal mnogo intervjujev, mnenj ipd. Z referatom Predstavitev centra Triglavskega narodnega parka je sodeloval na strok. posvetovanju o naravi prijaznem turizmu, objavljen je v zborniku Educating for sustainable tourism (Lj. 1992). Na Soških razgovorih v Bovcu konec sept. 1993 je sodeloval kot organizator in tudi kot referent pri okrogli mizi o prihodnosti kmetijstva ob Soči. Aktivno je sodeloval še v drugih javnih diskusijah, npr. o hidroelektrarni Trebuša, o Krajcarci in sploh o Trenti, o vršiških cestah, o muzealstvu na Tolminskem, o Hitu in igralništvu ter o demokratičnosti odločanja na občinski ravni. Bil je tudi pobudnik ustanovitve in prvi preds. Zgod. sekcije v Bovcu.

Prim.: Osebni podatki; Problematika izgradnje HE Trebuša, (Pogovor za okroglo mizo na Muzejskih večerih v Idriji 14. apr. 1987), IdrR 1988, št. 1, 13–15; Svobodna misel 9. jul. 1993; Novi Matajur 9. sept. 1993 (s sl.).

Mlakar

Mlakar, Boris: Klavora, Fedja (1940–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920340/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (6. december 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine