Primorski slovenski biografski leksikon

Kyovsky Rudi, univ. prof., strokovnjak za delovno pravo in socialno zavarovanje, r. 17. avg. 1906 v Roču v Istri, živi v Lj. Oče Jožef je bil železničar v Roču, Kopru, Kozini, Pazinu in po 1918 v Lj., mati Olga Čeh iz Rodika pri Kozini. Osn. š. in dva razr. hrv. gimn. je dovršil v Pazinu, 3. razr. na ilegalni slov. gimn. v Trstu, ki je imela sedež v Narodnem domu, razr. v Rojanu. 1919 se je preselil v Lj. in 1924 maturiral na real. gimn., na Pravni fak. pa diplomiral 1928 in doktoriral 23. nov. 1929. Najprej je bil pripravnik pri okrož. sodišču v Lj., nato v Novem mestu in Mariboru, sodnik v Arinju v Srbiji (1934–36), Dolnji Lendavi (1936–37) in Novem mestu (193742). V začetku 1942 so ga It. zaradi socialne in narodne dejavnosti zaprli in odpeljali v taborišče v Gonars, potem konfinirali v Rapinu v Abrucih. Po it. zlomu se je prebil k partizanom v Bari in stopil v 3. prekomorsko brigado, kmalu pa so ga premestili na Vis. Tu so ga poklicali v tedanje poverjeništvo za socialno politiko, kjer je bil poverjenikov pomočnik, po osvoboditvi Beograda pomočnik in nato ravn. Zavoda za socialno zavarovanje Jsle. V tem času je sodeloval pri pripravah vseh zakonov o delu in social. zavarovanju. Kot izvedenec za vprašanja delovnega prava je bil imenovan v komisijo Zvezne ljudske skupščine za izdelavo načrtov za zakon o social. zavarovanju, o delovnih razmerjih v gosp. organizacijah ter zakon o inšpekciji dela. 1946 je vodil drž. delegacijo na generalni konferenci Mednarodne organizacije za delo v Parizu, 1952 se je udeležil prvega svetovnega kongresa Rdečega križa v Torontu (Kanada). 1950 se je vrnil v Slovenijo, kjer ga je Pravna fak. v Lj. izvolila za docenta za delovno pravo, 1952 za izrednega, 1957 za rednega prof. Od ustanovitve Inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri tej fakulteti (1956) do preureditve 1972 je bil dir. namestnik in v njem vodil oddelek za delovna razmerja in delovno pravo. V pokoj je stopil 9. sept. 1977. 25. mar. 1976 ga je SAZU izvolila za dopisnega, 24. apr. 1981 za rednega člana. 1955 je zastopal Jslo. na konferenci izvedencev za vprašanja social. zavarovanja za primer brezposelnosti. Bil je član Nacionalnega komiteja Jsle. pri Zveznem izvršnem svetu za sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela v Ženevi in v tej vlogi je sodeloval na številnih zasedanjih splošne konference te organizacije in njenih komisij. Bil je med ustanovitelji Société Internationale de droit de Travail et de la Securité sociale. Z referati ali s prispevki v razpravah se je udeležil vseh kongresov tega združenja, od prvega v Bruslju do devetega 1976 v Münchnu. Član je izvršnega odb. tega združenja. Več let je predaval na šoli za mednarodno delovno pravo in socialno varnost v Strasbourgu in bil koordinator te šole. Od 1962 dalje je predaval na vsakoletnih tečajih mednarodne univerze v Strasbourgu o pereči problematiki s področja delovnih razmerij v Jsli. O problemih jslega delovnega in socialnega prava je predaval v številnih univerzitetnih središčih v Nem., Franc, Belg., It., Šved., Češkoslov., Poljski in Madž., 1980 v Parmi v it. o združenem delu v Jsli. Več let je bil član organizacijskega komiteja Universitet danas v Dubrovniku, kjer je redno sodeloval tudi s svojimi prispevki o problematiki univerzitetnega študija. Bil je član centralnega odb. RK Jsle. in izvršnega odb. RK Sje., član izvršnega odb. SM, ur. odb. ali izdajateljskega sveta več revij s področja dela v Jsli. in v tujimi. Za svoje delo je dobil Kidričevo nagrado (1977), ob upokojitvi naslov »zaslužni profesor« (1979). – K. je napisal nad 200 del, med katerimi so knjige, razprave, članki ter popisi in obdelave empiričnih raziskav. Najprej je pisal o delovnih razmerah in pravnem položaju delavcev v Sji. v preteklosti, potem je izoblikoval splošno teorijo delovnega prava na podlagi širokega primerjalnega pravnega znanja in poznavanja problematike te razmeroma mlade pravne panoge. Pisal je o temeljnih načelih delovnih razmerij, o delavčevem položaju v delovnem razmerju nasploh in o nekaterih kategorijah delavcev, o varstvu pravic delavcev in razreševanju posameznih in skupinskih delovnih sporov, o vlogi sindikata v jslem samoupravnem sistemu in o sindikalnih svoboščinah, o aktivnosti Mednarodne organizacije dela in v posebni knjigi o konvencijah in priporočilih te organizacije. Veliko se je ukvarjal s problemi socialne varnosti, samoupravljanja na področju zdravstva, zdravstvenega zavarovanja in zaposlovanja doma in v tujini. Mnogi obravnavani problemi in rešitve imajo pionirski značaj. Kot eden izmed vodilnih teoretikov delovnega prava se zavzema za delovno pravo kot posebno vejo prava, prav tako za novo pravno vejo »družbena lastnina in samoupravljanje v združenem delu«, pomožna pravna veja pa je »sindikalno pravo«. K. s kritično mislijo vedno išče znanstveno analitične elemente in se skuša dokopati do sintez. K obravnavanju pristopa celovito in se ukvarja tudi z družbeno vsebino posameznih ustanov, upošteva pa mednarodno, državno in samoupravno ureditev delovnega razmerja. Bil je med prvimi, ki se je zavzemal za ureditev varstva pravic delavcev zunaj okvira varstva civilnih pravic in za izločitev socialne varnosti v posebno pravno panogo. Njegove razprave so izšle v slov. in tujih znanstvenih revijah, samostojne knjige pa so: Delovno pravo. I. del: Splošni del (Lj. 1951); Sistem socialnega zavarovanja v Jsli. (1959, cikl.); Priročnik delovnega prava (1961, cikl.); Osnove delovnega prava in socialnega zavarovanja (1962, cikl.); Učbenik delovnega prava (1967); Repertorij delovnega prava (1970); Delovno pravo (Mrb. 1974); Delovno pravo. Splošni del (teoretske osnove) (1975); Konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela s komentarjem (1975, skupaj z A. Radovanom); Delovno pravo (1978); Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (1978, poglavji: Temeljne določbe in Varstvo pravic delavcev); Komentar zakona o združenem delu, II. del (1978, poglavji: Medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu in Določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju); Delovno razmerje v teoriji in praksi (1980, poglavja: Delovno pravo, Viri delovnega prava, Dejavniki na področju delovnega prava); Urejanje delovnih razmerij v pravilnikih (1980, poglavje: Delovna razmerja v kmetijstvu). Delovno pravo se je spreminjalo glede na nove ustave in zakon o združenem delu, zato je moral knjige predelovati. Pomembna je še njegova razprava v it. Oris jslega samoupravnega delovnega prava (Enciclopedia giuridica del lavoro, XVI, Cedam, Milan 1981). Seznam vseh spisov R. K. hrani arhiv SAZU v Lj.

Prim.: Osebni podatki; poročilo akademika Al. Finžgarja za izvolitev R. K. za rednega člana SAZU 10. febr. 1981; ULjBB I, 1957, 129–30; II, 1969, 122–23; III, 1979, 169–70; LSAZU 27. knjiga, 1976, 52–53 s sl.; 28.–31. knjiga; Kojeko 2, 460.

Jem.

Jevnikar, Martin: Kyovsky, Rudi (1906–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920110/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. september 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine