Primorski slovenski biografski leksikon

Arčon David, mesar, tigrovec, borec NOVJ, r. 20. avg. 1904 pri Arčonih (Renče), u. 10. febr. 1985 v Renčah. Oče Oskar, zidar, mati Angela Mozetič. Po vrnitvi iz begunstva se je pri očetu učil zidarstva, 1921 se zaposlil kot mesarski pomočnik v konzumni zadrugi v Renčah, nato po vrnitvi od vojakov 1925 vodil lastno mesnico. A. je že 16-leten sodeloval v pev. zboru, dramskem odseku 1920 obnovljenega PD Svoboda v Renčah. Med faš. požigom prostorov PD, knjižnice, klavirja, arhiva, opreme spomladi 1922 je prvi iz ognja reševal knjige in delovodnike hranilnice, nato bil med pobudniki ustanovitve TD, ki je bilo zelo aktivno in privlačno za mladino. A. je s sodelavci nabavil telovadno orodje, pripeljal bradljo iz Oseka, jo kot gospodar TD ohranil, ob koncu vojne 1945 pa odkopal iz zemlje, ko je bila narobe do polovice zasuta, in jo izročil TD Partizan. A. je kot odličen telovadec uvajal novosti v TD, ki je nastopalo v raznih krajih na telov. tekmah. 1924 je bil pri vojakih v Turinu soustanovitelj društva Slovenski rokodelci, zato je bil kazensko z oboroženim spremstvom premeščen v Corleone na Sicilijo. A. je s svojo telovadbo tako navdušil poveljnika polka v Corleone, da ga je namesto na manovre dal v pisarno, kjer je iztaknil premestitveno spremnico: »Si trasferisce il soldato Arcon Davide per motivi di idee panslavistiche.« Po vrnitvi domov 18. okt. 1925 je bil kot poverjenik Gor. Matice v stiku s pisateljem Fr. Bevkom, Dam. Feiglom, s tajn. polit. društva Edinost Alb. Rejcem in tajn. ZPD Z. Jelinčičem ter s svojim kolesljem vozil za več vasi spod. Vipavske dol. knjige Gor. Matice, Luči, Biblioteke, zlasti pa abecednike Prve korake, ki so jih dobivali šolarčki omenjenega področja. Po faš. razdejanju kult. doma v Gor. v začetku nov. 1926 je vozil iz Gor. in razdelil s sodelavci mnogo knjig v Renčah in drugih vaseh, nato z nastopom tajnega kanala Bohinj – Baška grapa – Gor. tudi izvode raznih revij in časopisov iz Sje (Dom in svet, Zvon, Jutro itd.). A. je skrivaj pripeljal iz Gor. pisalni stroj, da so ga rešili pred faš., ga skrivali v Renčah pri St. Fornazariču. Tigrovci so v rokavicah tipkali letake, anonimna pisma (npr. Virg. Gaidi, ur. Giornale d'Italia med obiski Prim.). A. je bil že z letom 1927 zelo aktiven v ileg. organ. TIGR: razdeljeval je s sodelavci slov. in it. ileg. protifaš. tisk celicam, ki jih je ustanovil v Renčah, Biljah, Bukovici, Volčji Dragi, Vogrskem, Prvačini, Gradišču, Oševliku, Ozeljanu, Šempasu in drugod, ga nosil in izročal kurirju na poti med Železnimi vrati in Komnom za Tržaško. Istemu kurirju je izročil tudi zajeten paket letakov za bojkotiranje faš. volitev 24. mar. 1929. Letake je delil tudi po vaseh Vip. dol. in z daljnogledom nadziral volišče v Renčah. Po faš. prepovedi PD, MD, TD 1927 je zavzeto, na pobudo Z. Jelinčiča, organiziral množične polit. izlete članov PD na Trstelj, Erzelj, Štjak, Kucelj, Čaven, Fajtji hrib, v Trnovski gozd, kjer so zborovali. Preskrbel je Alb. Rejcu, ko ga je faš. polic. vztrajno iskala, v Renčah varno bivališče (dec. 1928). A. je bil med množičnimi aretacijami spomladi 1930 aretiran 12. mar. 1930, hudo pretepen, a po 3 dneh izpuščen, spet zaprt v Gor. 26. apr. 1930, do nezavesti pretepen in po 7 dneh izpuščen. Nov. 1933 aretiran in pogojno obsojen na 5 mes. zapora, čez mesec pozvan pred komisijo za konfinacijo ter obsojen na konfin. na domu. V Gor. je poleg drugih sodeloval z Alb. Valentinčičem, nameščencem v Narodni knjigarni. – A. je od začetka NOG sodeloval v OF. Faš. so mu naprtili vse, kar se je dogajalo v Renčah. Večja skupina faš. ga je 3. maja 1942 s koli pretepala na hodniku njegove hiše, in ko se je izrinil na cesto, ga je faš. oficir s kovinsko kroglo na koncu jermena udaril v tilnik, da se je zgrudil. Okrvavljenega so odpeljali in se je 2 meseca zdravil v ambulanti gor. zapora. Z njim so bili internirani v Nataresco (Teramo) Milo Vižintin, Fr. Premrl iz Podnanosa, St. Fornazarič, Evg. Kante. A. je po kapitul. It. klal v mesnici za NOV živino, ki so mu jo vozili iz vipav. vasi, in vozil kože v Scalettarijevo strojarno v Miren, na povratku pa usnje in podplate za IX. korpus. Od Scalettarija je NOV dobila 64 q usnja. Od Scalettarija so ob zasedbi Gor. partiz. odpeljali še 1200 kož, ki jih je A. izročil. A. je bil 1. nov. 1944 mobiliziran v NOV. Po bitki na Štjaku so ga Nem. ujeli in mučili v Koprivi in Trstu ter internirali v Haid pri Linzu. Ko ga je zavez. vojska 5. maja 1945 osvobodila, je tehtal še 52 kg. Do avg. 1945 je služil v JNA, po vrnitvi v Renče je z denarjem in hrano podpiral NOO med ZVU, ko je delal v svoji mesnici.

Prim.: Potrdila zapora v Gor. o aretacijah Arčona, njegov življenjepis in njegovo pripovedovanje o TIGR; T. Rutar, V Renčali je umrl prizadevni protifašist in narodni borec ter prosvetar David Arčon, PDk 9. mar. 1985; Isti, Veliko ileg. literature je prenašal iz Gor. na deželo tigrovec David Arčon, PDk 22. avg. 1984; Isti, 80 let Davida Arčona, PrimN 7. sept. 1984.

Rut

Rutar, Tone: Arčon, David (1904–1985). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917650/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine