Primorski slovenski biografski leksikon

Antonini Prospero Francesco, ital. zgodovinar, r. 2. febr. 1809 v Vidmu, u. 19. dec. 1884 v Firencah. Po študiju prava v Padovi je delal na sodišču v Vidmu. Ko so se marca 1848 Avstrijci umaknili čez Sočo, je A. postal član začasne vlade v Furlaniji. Ob povratku Avstrijcev je emigriral v Benetke, ker ni hotel podpisati kapitulacije. Tu pa ga je doletela še ječa, ker so mu očitali slabo obrambo mesta. Šel je potem v Firence in Rim. Ko so padle Benetke, se je vrnil, moral pa je kmalu spet emigrirati v Turin 1853. Med leti 1853 in 1866 se je odlikoval med voditelji beneške emigracije. V tem času je nastajala knjiga Il Friuli orientale: studi, Milano 1865, v kateri zagovarja »naravne meje Italije«, ki po njegovem vključujejo vso Istro, Tržaško, Goriško, Kanalsko dolino in ozemlje do Postojne in Logatca. Vse to z namenom, da bi Italijani lahko »branili meje pred prevelikimi zahtevami« Nemcev in Slovanov (= Slovencev). Študija je imela velik odmev v političnih krogih. Kralj Viktor Emanuel je A.-ja počastil z zlato medaljo. A. je kasneje še proučeval zgodovino svoje dežele in objavil obsežno delo Del Friuli, ed in particolare dei trattati da cui ebbe origine la dualità politica in questa regione, Venezia 1873. Ko je bil Videm priključen Italiji, je bil A., prvi med Furlani, imenovan za senatorja. Napisal je tudi več manjših zgodovinskih del. Delo Del Friuli je napisano že bolj umirjeno in bolj dokumentarno, usmerjeno le bolj v proučevanje vzhodnih meja Italije. Njegova korespondenca, ki obsega čas od 1847 do 1861, je izšla v Vidmu leta 1903. Reakcija na knjigo s slovenske strani je bila takojšnja. Novice (št. 40, 4. okt. 1865, str. 323) so pod naslovom »Avstrija, pozor!« objavile prikaz tega dela in pokazale na njeno protislovansko in tudi protiavstrijsko ost. Posebej je omenjeno, kako A. ne vidi v Gorici niti enega Slovenca, pač pa 13.426 Italijanov! Tudi v naslednjem letniku Novic najdemo ostro obsodbo knjige (»… Česar je še manjkalo so dopolnile letos znane bukve "Il Friuli orientale" od Prosp. Antonini-a, ki so kuga za Gorico«, (Novice 1866, 2, str. 13), istočasno pod črto pa še zanimiv podatek: »Ravno ko to pišem, je bilo nekaj iztisov te knjige … pri Paternolliu konfiskanih«. Delo so torej avstrijske oblasti plenile.

Prim.: A. P., Enciclopedia Treccani, III, 1949, 555 (Bindo Chiurlo); A. P., Dizionario biografico degli autori, 3, 1961, 522 z liter. (G. Comelli). A.-jeva slika objavljena v Supplemento agli Studi Goriziani, vol. VI, str. 96 (tudi v Suppl. IV, 1961).

Brj.

Brecelj, Marijan: Antonini, Prospero Francesco (1809–1884). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917641/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine