Slovenski biografski leksikon

Žvab Lovro, kulturnozgodovinski publicist, v Dutovljah r. 9. avg. 1852 kmetu Mihaelu in Marjani r. Vrabec ter u. 31. avg. 1888. Obiskoval je 1864 gimn. v Gor., 1868 prestopil na realko, jo nadaljeval v Trstu, a ne končal. 1871/2 je odslužil enoletni voj. rok, nato bil praktikant pri davčnem uradu v Trstu, opravil izpit iz višjega računstva. Ko je Srbija 1876 začela vojno s Turki, se je napotil v Šabac, da bi vstopil v srb. vojsko; ker ni uspel, se je vrnil v Lj. Tu ga je na priporočilo F. Levca 1876 sprejel Ferd. Mahr v svoj trg. učni zavod za učitelja zemljepisa, slov., nem. in shrv. jezika. 1881 je bolan zapustil Lj., se zdravil v dom. kraju, okt. 1882 pa nastanil v Trstu in se preživljal kot zasebni učitelj jezikov. Po smrti Vikt. Dolenca je v zač. 1888 prevzel uredništvo E, vendar ga je bolezen prisilila, da ga je kmalu opustil.

Na Ž-a, značajnega narodnjaka, nadarjenega za jezike, sta najbolj vplivala K. Lavrič v Gor. in F. Levstik v Lj., čigar zvesti učenec je bil zlasti v jezikosl. vprašanjih; od njega se je tudi navzel veselja do lit. zgod. in knjižnih starin. Kljub skromnim dohodkom je kupoval redke knjige in si ustvaril lepo knjižnico. Članke je pisal v LZ, mdr. o I. Ž. Popoviču (1881), G. Alasiu da Sommaripa (1883), P. Trubarju (1884), knjižnih redkostih (1883), slov. rkp zdravilski knjigi iz 1799 (1886), Žbogarjih (1887); v Sn o slovan. društvu v Trstu (1886), slikah slov. pisateljev (ib.); v Kres o J. Mandelcu (1886). Dopisoval je v tedanje slov. časnike, zlasti poročal o srbsko-turških bojih (Soča 1876: Jsl bojišče), več uvodnikov in člankov objavil v E (1884-8). Dokaj negativno je ocenil Jovana Vesela-Koseskega (SN 1880, št. 91–3, psevd. Slavomil). Razpravljanja so obtežena z nebistvenimi detajli, dasi je ravno v podrobnostih podal nekaj upoštevanja vrednih dejstev. Stalno vrednost imajo bibl prispevki o redkih slov. knjigah, starih tržaških tiskih (LZ 1883–4, 1886–7). Tudi narodopisje ga je pritegovalo. Obj. je ljudsko povest Topolovo rebro (Kres 1882) in razlago besede divić (LZ 1882).

V Trstu je bil duša slov. nar. življenja. Po njeg. zaslugi je bila ustan. podružnica CMD, ki je odprla slov. otroški vrtec, medtem ko otvoritve slov. osn. šole ni dočakal. – Psevd.: L. Ž., L. Žv., Ž., Ž-b. - Prim.: r. matice Dutovlje (DAS); Bibl JLZ; Bibl LZ; Glaser IV, 214–5; F. Levstik, ZbD VII, XI; Marn XXIV, 98; Prijatelj, SKSZ V, 199; ob smrti 1888: E št. 70, 71; (F. Levec), LZ 573–4; (isti), SN št. 200; SS 276; – SS 1889, 301; KCD 1909, 72; L. Čermelj, Jadr. kol (Zgb) 1935, 47; B. Marušič, Goriški letnik 1975, 81. – Slika: E 1876–926, Trst 1926, 19. S. K.

Kranjec, Silvo: Žvab, Lovro (1852–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917283/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine