Slovenski biografski leksikon

Župančič Uroš, alpinist, r. 8. marca 1911 v Ratečah šol. upravitelju Ivanu in Rafaeli r. Terček, živi na Jesenicah. Mešč. šolo in TSŠ (elektrotehnika) je končal 1934 v Lj. in se 1935 zaposlil pri KID na Jesenicah. 1941 se je pred Nemci umaknil v Lj. in se vključil v OF. Ital. so ga zaprli in obsodili na 20 let ječe (Spoleto, Firence, Castelfranco Emilia); po kapit. It. se je vrnil v Lj. 1945 se je zaposlil v Železarni Jesenice in tu delal do upok. 1978. – Odlikovanje: red dela s srebrnim vencem (1970).

Plezati je začel s 17-imi leti in bil v desetletju pred 2. svet. vojno eden naših najpomembnejših in najsposobnejših plezalcev. Plezal je sam in v navezah (Sandi Wissiak, Lev Baebler, Dušan Vodeb, France Ogrin, Milan Cizelj, Maks Medja, Miro Dermelj, Dušan Klepec). Opravil je nad sto prvenstvenih letnih in zimskih vzponov. Prvenstvene smeri ima v sev. steni Triglava, Cmiru, Prisojniku, Široki peči, Mojstrovki, Travniku, Visoki Ponci, Jalovcu, Mangartu in Dovškem Križu. Pomembno plezalsko delo je opravil predvsem pozimi in se uvršča med utemeljitelje našega zimskega alpinizma. Prvi se je lotil zimskih vzponov po Zimmer–Jahnovi smeri v Triglavu, sev. razu Travnika, kaminski smeri v Mojstrovki, v Veliki Dnini, Kukovi Špici, Travnikovi grapi, Hudičevem žlebu v Prisojniku, v vzh. steni Prisojnika, Visoki Ponci idr. Pomemben je tudi kot samohodec; poleti in pozimi je sam plezal smeri in pota, ki jih ni še nihče dotlej, mnoge so ostale neponovljene. Po 2. svet. vojni je v navezah ponovil zelo težke smeri v Široki peči (Dibonov steber), Frdamanih policah (sev. stena), Špiku (vse smeri v sev. steni), Triglavu (Čopov steber), Rogljici in Rakovi špici. Plezal je tudi v Dolomitih, Visokih Turah, Mont Blancu, Prenju, Durmitorju, Čvrsnici, Solunski Glavi, Prokletijah, na Šar planini in Korabu.

Več let je bil odgovoren za planinska pota v Julijcih in pokazal več mikavnih gorskih potov: jubilejna pot po Zvonikih čez Prisojnik, z Vršiča pod Špičko na Kanja sedlo, pot Mire Marko Debelakove po policah sev. stene Kanjavca od Doliča na Prehodavce in nova pot s Planike na Triglav. Deloval je kot inštruktor v letnih in zimskih plezalskih tečajih, 1946–53 je bil načelnik in organizator Gorske reševalne službe, več let odbornik v Plan. društvu Jesenice. Od 1927 se je udeležil nad 600 reševalnih akcij. Organiziral je več množičnih planin. manifestacij in Titovih štafet z vrha Triglava, sodeloval pri štev. planin. akcijah in prireditvah (npr. Svobodni Triglav). – Dolgoletna je Ž-eva planinska publicistika. Pisal je od 1930 v J in SN, od 1932 predvsem v PV (mdr. popisal vse svoje prvenstvene vzpone), po drugi vojni tudi v Hrv. planinarja (Zgb), Naše planine (Zgb), TurV in dnevno časopisje. Nastopil je v 2. slov. celovečernem filmu Triglavske strmine (1932). V osebnem arhivu hrani kroniko Gorske reševalne službe ter zgod. in muzej. gradivo o našem planinstvu. Z zbirateljskim delom je bil eden prvih pobudnikov za slov. planin. muzej. Ljubiteljsko se ukvarja še z etnologijo, numizmatiko in bibliofilstvom.

Psevd.: Žuro. - Prim.: osebni podatki; podatki Skupnosti pokoj. in inval. zavarovanja (Lj.); EFK; SBibl; J. Wester in J. Mazi, Spl. kazalo … PV, 1940, 1961, 1972; T. Orel, PV 1961, 180–3; E. Lovšin, Gorski vodniki v Julij. Alpah, 1961, 283; J. Varl, Železar 1968, št. 17/8 (s sliko); M. Košir, ib. 1971, št. 9; D. Sedej, Glas 1971, št. 45 (s sliko); F. Savenc, Delo 1981, št. 55 (s sliko); 7 dni 1981, št. 10 (intervju, s sliko). T. O.

Orel, Tine: Župančič, Uroš (1911–1992). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi914917/#slovenski-biografski-leksikon (22. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine