Slovenski biografski leksikon

Župančič Andrej O., fiziolog, v Ljubljani r. 27. jan. 1916 pesniku Otonu (gl. čl.) in Ani r. Kessler ter tu živi; brat Marka (gl. čl.). Klas. gimn. je obiskoval v Lj. (mat. 1934), študiral medicino tu, v Pragi in Bgdu, kjer je 1940 dipl. in začel delati kot asistent na Inšt. za fiziologijo Med. fak. v Lj. Maja 1942 je odšel v partizane, bil kot zdravnik na raznih dolžnostih (do pomladi 1943 v SCVPB – Slov. centralna vojna partiz. bolnica v Kočevskem Rogu, do poletja 1944 bil upravnik SVPB na Goteniškem Snežniku, do jan. 1945 v Bariju in do demobilizacije jeseni 1945 v sanitetni upravi VŠ JLA). Po vrnitvi v Lj. je prevzel organizacijo novega Patofiziol. inšt. Med. fak., delo je steklo 1946. Organ. je tudi zidavo novega poslopja inštituta (1953–6) in njegov radioizotopni laboratorij (1962). Na Med. fak. je bil od 1945 docent, od 1954 izr. in od 1966 red. prof. (predmet patološka fiziologija); 1969 je organ. podipl. študij. 1973 upokojen. Od 1955 je honor. sodelavec SAZU.

Na specializaciji je bil 3 mes. v fiziol. in patofiziol. inštitutih v Moskvi in Leningradu (1945) ter eno leto na University College v Londonu (1948). Večkrat je predaval na jsl in tujih univerzah. Akt. se je udeležil mnogih strok. srečanj in kongresov, npr. Kopenhagen 1950, Stockholm 1952, Praga, Sarajevo, Zgb 1963, Jeruzalem 1965, Bgd in New York 1966. Je član več znanstv. organizacij, mdr. Royal Society of Medicine (London, od 1948), Biochemical Society (London, od 1952), Scientific Advisory Ciba Foundation (London, 1967–77), Physiological Society (London, od 1968); dopisni član SAZU (od 1964), redni član SAZU (od 1970), častni član Asociación Venezolana para el avance de la ciencia (od 1970). Je tudi član uredništva Acta medica Iugoslavica in strok. urednik za teoret. medicino v Bulletin scientifique. – Priznanja: partiz. spomenica 1941, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, partiz. zvezda s puškami (1944), zaslug za narod s srebrnimi žarki (1946), dela s srebrnim vencem (1949), republike s srebrnim vencem (1970), za hrabrost (1977), zaslug za narod z zlato zvezdo (1977), Kidričeva nagrada (1974) in nagrada AVNOJ (1982).

Že takoj po dipl. se je začel ukvarjati s problemi nevrohumoralne transmisije, kar je kasneje postalo njegovo temeljno razisk. področje. Skoraj ves znanstv. opus je posvetil teoriji holinoreceptorjev. Oblikoval je hipotezo o mehanizmu delovanja acetilholina in drugih biološko aktivnih substanc, katere bistvo je v tem, da je receptivna substanca za acetilholin identična s holinesterazo. Ni bil sicer prvi fiziolog, ki je acetilholin identificiral s holinesterazo, vendar je bil prvi, ki je to hipotezo znanstv. obdelal in stimuliral k proučevanju tudi druge raziskovalce. Hipotezo je razvijal in dopolnjeval s pomočjo različnih substanc, z različnimi metodami in tako veliko prispeval tudi na eksperimentalnem področju. Na podlagi poskusov je dokazal, da hipoteza drži, hkrati pa tudi ugotovil, da holinoreceptorji niso nujno identični s holinesterazo, temveč podobni anionskim centrom holinesteraz, s čimer je dobila hipoteza rahlo modificirano razlago. K delu je pritegnil več sodelavcev in vzgojil skupino mladih raziskovalcev. Razprave o svojem delu objavlja mdr. v ZPD (1941: Humoralni prenos živčnega vzburjenja v centralnem živčevju, z A. Seliškarjem), Acta Physiol Scand (1953: The mode of action of acetylcholine. A theory extended to a hypothesis on the mode of action of other biologically active substances), Jub. zbornik Med. fak. (1955: Teorija o receptornih encimih), Br J Pharmacol (1956: On the mode of action of tubocurarine, z M. Brzinom), Arch Int Pharmacodyn Ther (1956: Functional role of cholinesterases in tissue with nicotinic and muscarinic action of acetylcholine, z Ž. Majcen), Biochim Biophys Acta (1964: The equilibrium constant for the reaction between acetylcholine and the anionic centers of horse plasma cholinesterase; 1976: On the location of active serines of membrane acetylcholinesterase studied by the ESR method, z M. Šentjurc in A. Štalcem), Iugoslav Physiol. Pharmacol. Acta (Bgd, 1965: The influence of TEPP and BV 284 C 51 on the increase of potassium permeability induced by acetylcholine in the denervated rat diaphragm, s Š. Adamičem), Radovi Akad. nauka i umjet. BiH (1969: A new approach to the problem of the nature of cholinoreceptor; 1974: A model of cholinoreceptors based on conformational transitions of membrane bound acetylcholinesterase protein), Studia Biophysica (Berlin, 1979: The effect of aliphatic chain length of various spin label moleculles bound to membrane acetylcholinesterase on the ESR spectra, s soavtorji), Zbornik sažetaka 11. jsl simp. iz biofizike (Trogir, 1980: Nekatere lastnosti spinsko označenih strukturnih analogov bromacetilholina, z J. Sojerjem in A. Štalcem), Periodicum biologorum (Zgb, 1980: Microgeographic studies of the acetylcholinesterase active site, s soavtorji; 1981: Some properties of spin labeled structural analogues of bromoacetylcholine, z J. Sojerjem in A. Štalcem; 1982: Distance between active serine and enzyme surface on the membrane acetylcholinesterase, s soavtorji; 1983: Spin labeled analogues of acetylcholine, s soavtorji). – Izdelal je tudi več elaboratov mdr. za Sklad B. Kidriča: Funkcija holinesteraz v normalnih in patoloških razmerah. Ravnotežna konstanta za vezavo d(+)–tubokurarina na anionske centre preparata acetilholinesteraze iz električnega organa ribe Torpedo marmorata (1967), Aktivnost katalitičnega centra acetilholinesteraze, vgrajene v membrane nevromuskularnega sklopa (1968), Acetylcholine induced conformational change of acetylcholinesterase bound to motor endplates (1969), Kinetika acetilholinesteraze v efektornih membranah z nikotinskim in muskarinskim učinkom acetilholina (1970), Kinetični odgovor acetilholinesteraze električnega organa skata Torpedo marmorata na atropin in (+)–tubokurarin (1973) idr.

Med NOB je pisal v partizanski ZdrV (1944, št. 2: Vitamin C; št. 3: Težave z ugotavljanjem albuminurije; št. 4: O bolečini, O normalni prehrani naših ranjencev; št. 5: Kaj v partizanski medicini premalo izkoriščamo?).

Kot raziskovalec se je 1965 udeležil 2. jsl odprave v Himalajo, saj se ukvarja tudi z alpinizmom, in obj. članek Prilagoditev alpinista na Himalajo (Pro medico 1968). 1975–7 je v Gornjem Orinoku (Venezuela) raziskoval ekološki odnos tamkajšnjih Indijancev do pragozdov. Ob tej priliki je za Ekološki center venezuel. inšt. za znanst. raziskave v Caracasu in za RTV Lj. posnel barvni film Iz tropskega deževnega gozda (16 mm, 6 delov po 30 min), ki je bil prvič predvajan v Lj. 1978. - Prim.: podatki Komisije SRS za odlikovanja (Lj.); ULj, II, III/2; LSAZU 1965, 50–1 (s sliko); 1971, 74–5 (s sliko); SAZU ob 40-letnici, 1978, 243–4 (s sliko); Delo 1974, št. 86 (s sliko); 1978, št. 164 (s sliko); 1982, št. 277 (s sliko), 281 (s sliko); Dnevnik 1978, št. 192 (s sliko); 1982, št. 324 (s sliko); Gradivo o slov. partiz. saniteti, 1979; Zbornik dokumentov iz partiz. sanitet. službe v NOB na Slov. 1941–5, I–IV, 1982–5. Bögel

Bögel, Metka: Župančič, Andrej Oton (1916–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi912608/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine