Slovenski biografski leksikon

Žorga Marcel, politik, v Ljubljani r. 15. jan. 1883 in u. 3. marca 1969; brat Jakoba (gl. čl.). Osn. šolo je obiskoval 1889–96 v Brežicah, Zidanem Mostu in slov. v Trstu, obrtno na Dunaju (1900 zaključni izpit za ključavničarja). Od 1901 je bil ključavničar in kurjač pri železnici v Lj., 1904–7 pri vojakih v Gor. in Krškem, 1908–23 strojevodja na južni železnici Dunaj–Trst, od 1924 strojnik v tovarni barv in lakov v Medvodah, od 1926 v farmacevtski tovarni Kolař v Lj., od 1934 v zgb IFA (od 1945 Jugofarmacija), 1946–7 vodja odd. za vzdrževanje opreme v mrb Zlatorogu in od 1947 v lj. Leku; upokojen 1950. – Odlikovan je bil 1949 z medaljo dela in 1960 z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Bil je med najpopularnejšimi delav. govorniki na javnih zborovanjih, silovit polemik z govorniki drugih strank, priznan vodja železničarjev in daljnoviden politik. Za polit. delovanje se je odločil 1902, ko se je v Lj. vključil v Splošno pravovarstveno in strok. društvo železničarjev (1914 izvoljen za preds.). 1908 je pristopil k JSDS, od 1917 bil član izv. odbora (pristaš levega krila, nasprotnik reformizma v del. gibanju). Nov. 1919 je bil delegat na kongresu JSDS v Bgdu (nastopil zoper ministerializem desnič. voditeljev in za zedinjenje slov. del. organizacij s Soc. del. stranko Jsle/komunistov in Centr. radn. sind. većem Jsle). 1920 se je opredelil za komunizem, bil aprila na ustan. kongresu KP za Sjo v Lj. izbran v širše vodstvo in junija delegat na kongresu KPJ v Vukovaru. Nov. 1920 je bil na listi KPJ izvoljen za poslanca Ustavodajne skupščine (avg. 1921 z zakonom o zaščiti države izgubil mandat). Na shodu SKS in SLS v Loki pri Zidanem Mostu maja 1921 je izjavil, da bodo v Sji izginile mnoge polit. stranke »ter bosta ostali samo komunistična in klerikalna« (KL 1921, št. 20). 1923 je bil izvoljen v vodstvo legalne Neodvisne del. stranke Jsle za Sjo, nasprotoval politiki L. Klemenčiča in V. Fabjančiča (gl. Del. novice 1923, št. 4), ki sta bila po kratkotrajni frakc. dejavnosti izključena iz KP. Dejaven je bil tudi v pokr. vodstvu ilegalne KP (v njem bil do dec. 1928). Udeležil se je 2. (1923) in 3. (1924) vsedržavne konf. ter 3. kongresa (1926) KPJ, vselej izbran v CK, le da ga je pri tretji izvolitvi zamenjal brat Jakob.

Večkrat je bil med organizatorji stavk. 20.–21. jul. 1919: generalna stavka slov. delavstva v sklopu splošne stavke svet. proletariata zoper oboroženo intervencijo antante proti Sovjetski Rusiji in Sovjetski Madžarski (prim. SN 1919, št. 168). Aprila 1920: splošna železn. stavka (vodja ožjega stavk. odb. za Sjo). Avg. 1923: preds. akcij. odb. za enoten nastop in enotno izvedbo splošne 24-urne stavke železn. in drž. nameščencev v Lj. Zaradi revoluc. dela so ga oblasti preganjale: prvič je bil v zaporu 1903 (2 dneva) zaradi antimilitar. propagande; maja 1920 in okt.–nov. 1929 v preiskov. zaporu v Lj.; jun.–dec. 1924 zaprt v Mrbu zaradi ovadbe social. občin. svetovalcev A. Bahuna in I. Lapuha (gl. Delavsko-kmetski list 1926, št. 10); 1926 v Celju obtožen zaradi govorov na delav. shodih marca 1926 v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, ko je priporočal izseljevanje brezposelnih v Rusijo, pa tudi zaradi izjave: »Edini naš spas je torej v razr. boju po Marxovi teoriji, katero je Lenin v Moskvi praktično izvedel« (prim. Delavec 1926, št. 7). V 30-letih ni bil polit. aktiven. Med NOB je oskrboval partizane s farmac. materialom, bil jan. 1945 aretiran in zaprt do osvoboditve. Po vrnitvi v Sjo 1947 je sodel. v sind. organizaciji.

Polit. članke je pisal za Delavsko-kmetski list (1925: Odgovor sodrugoma S. Markoviću in Đ. Cvijiću, št. 43, soavtor D. Gustinčič; K diskusiji o strok. gibanju v Sji, št. 45, soavtor A. Hlebec; Kdo je razbijač in izdajalec, št. 48) in Enotnost (1927: Kongres Zveze železničarjev Jsle v Lj., št. 21; Za neoportunist. enotni nastop, št. 25). Obj. je spomine na železn. stavko 1920 v Lj. (DEn 1949, št. 33.; Železn. vestnik 1960, 74–7; Borec 1968, soavtorica Milka Kovič).

Prim.: družin. arhiv pri sinu Marcelu v Lj.; arhiv banovinske uprave, mapa M. Žorga (DAS); EJ; F. Klopčič, Delo 1963, št. 13; isti, Velika razmejitev, 1969; isti, Kritično o slov. zgodovinopisju, 1977; isti, Desetletja preizkušenj, 1980; nekrologi 1969: Delo št. 62; Nova proga št. 5 (E. Strniša, s sliko), NRazgl 165 (F. Klopčič); – T. Zorn, Poskus pregona bratov M. in Jake Žorga iz Jsle (Prispevki za zgod. delav. gibanja 1971/2, 301–2); M. Stiplovšek, Razmah strok. sind. gibanja na Slov. 1918–22, 1979; F. Filipič, Poglavja iz revoluc. boja jsl komunistov 1919–39, 1981. – Slika: Kron 1959, 59; Želez. in splošna stavka aprila 1920, 1980, 68. Kpč.

Klopčič, France: Žorga, Marcel (1883–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi910361/#slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine