Slovenski biografski leksikon

Žorga Jakob, politik, r. 10. maja 1888 v Brežicah železn. mehaniku Jakobu in Ivani r. Cattonar, u. 9. maja 1942 v taborišču Banjica pri Beogradu; brat Marcela (gl. čl.). Osn. šolo je obiskoval v Brežicah idr., obrtno na Dunaju (ok. 1906 zaključni izpit za ključavničarja). Vsaj od 1907 je bil kurjač in strojevodja pri železnici v Lj. Ker je bil med vodilnimi aktivisti spl. želez. stavke aprila 1920, so ga odpustili. Nato zaposlen v lj. arzenalu, 1923 tudi tu odpuščen, odtlej poklicni revolucionar.

Polit. delo je začel pri sindikatu Splošno pravovarstveno in strok. društvo železničarjev (ok. 1907) v Lj. in v JSDS (ok. 1908). 1919 se je pridružil komunistom in jul. z N. Furlanom izdal Bakljo (prva slov. komun. revija, izšla le ena št.). Aprila 1920 je bil med ustan. KP za Sjo (član vodstva), jun. se udeležil II. kongresa KPJ v Vukovaru in bil izvoljen v CK. V zač. 1923 je odločilno prispeval k odstranitvi frakcionašev L. Klemenčiča in V. Fabjančiča iz KP, postal sekretar pokraj. CK in član vodstva protifašist. Proletarskih čet. Maja 1923 je bil delegat na II. konf. KPJ na Dunaju, ponovno izbran v CK in potrjen za sekretarja pokraj. CK. Na seji tega CK jul. 1923, pomembni za polit. in organiz. utrditev KP v Sji, je poročal o polit. položaju Slov. in bil izvoljen za tajnika pokraj. izvr. odbora KP. Na tej seji so prvič obsežno razpravljali o nac. vprašanju v Jsli, pretežno v duhu partij. glasila Glas svobode: »Z ozirom na gospodarske, kulturne in jezikovne razmere je avtonomiziranje Jsle neizbežno.« »Avtonomistični program mora obsegati: Srbijo, Makedonijo, Črno goro, BiH, Vojvodino, Hrv. in Sjo, event. tudi Dalmacijo« (1923, št. 11). S tem se je slov. del KP vključil v tedanjo javno diskusijo vse KPJ o poglavitnih programskih in taktičnih zamislih jsl komunizma, premagujoč vrsto zamisli II. kongresa KPJ v Vukovaru. – Jan. 1924 se je Ž. udeležil III. konf. KPJ v Bgdu (spet izvoljen v CK), ki je bila prelomna zlasti v zaključkih o nac. vprašanju. Sodel. je pri odstranitvi likvidatorske polit. C. Štuklja, A. Sedeja in I. Makuca iz KP (1925–6). Bil je delegat na 5. (julij 1927) in 6. (jan. 1928) pokraj. konf. za Sjo, na slednji poročal o delovanju reformističnih sindikatov idr. Na III. kongresu KPJ maja 1926 na Dunaju je bil spet izvoljen v CK in politbiro, nov. 1927 na plenumu CK za organ. sekretarja CK. Zagovarjal je protifrakcijsko politiko znotraj KP, predvsem v Bgdu, podprl Odprto pismo vodstva Kom. internacionale maja 1928 članom KPJ za ozdravitev notranjih razmer, uresničevanje sprejetih stališč in zasidranje v množicah. Poleti 1928 je bil delegat KPJ na VI. kogresu Kom. internacionale v Moskvi, poročal o stanju in nalogah v Jsli, nov. bil na IV. kongresu KPJ v Dresdenu, kjer so izvolili novo vodstvo. Vrnil se je na delo v Sjo, bil na pokraj. konf. dec. 1928 izvoljen za sekretarja pokraj. komiteja KP. – Izredno zaslužen je za ustan. konspirativnega tehničnega aparata ileg. KP 1928–9 (javke in stanovanja, kurirske zveze, organizirani prehodi – kanali čez mejo v Avstrijo in It. za partijce in literaturo, tajne tiskarne ipd.). Delež slov. dela stranke v teh poslih je bil edinstven in zelo pomemben za vso KPJ.

Ž. je bil med najbolj preganjanimi slov. komunisti. Prestal je štev. hišne in osebne preiskave, pogosto zaprt: okt.–nov. 1924 v Celju, febr.–marec 1925 v Novem mestu, april 1929–junij 1934 petletna robija v Sremski Mitrovici (skupaj s T. Tomšičem; v kaznilnici so Ž-a izključili iz KP, ker je bil v sporu s P. Miletićem, a CK te izključitve ni priznal), od nov. 1935 šestletna robija v S. Mitrovici in Nišu (1937 izključen iz KP »kot izdajalec«, brez konkretne obrazložitve; prim. J. Broz-Tito, ZbD III, 1979, 252); od tod so ga Nemci odvedli v taborišče na Banjici in ubili.

Obj. sta njeg. govora Temelj komunizma (RP 1920, št. 54–5) in Kongresni govor (1928; v knj. Komun. internacionala, G. Milanovac, 1982, 125–8). – Psevd.: Bon, Bor, Ivanov, Lovrenc, Rogić. - Prim.: družin. arhiv pri nečaku Marcelu v Lj.; EJ; D. Kermavner, Kron 1959, 58–9; F. Klopčič, Velika razmejitev, 1969; isti, Kritično o slov. zgodovinopisju, 1977; isti, Desetletja preizkušenj, 1980; J. Broz-Tito, ZbD I, 1978, 328 idr.; M. Stiplovšek, Razmah strok. sind. gibanja na Slov. 1918–1922, 1979; Železn. in splošna stavka apr. 1920, 1980, 313; F. Filipič, Poglavja iz rev. boja jsl komunistov 1919–1939, 1981. – Slika: Kron 1959, 58. Kpč.

Klopčič, France: Žorga, Jakob (1888–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi910132/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine