Slovenski biografski leksikon

Žmavc Janez, dramatik, r. 6. okt. 1924 v Šoštanju ključavničarju Rudolfu in Mariji r. Pečnik, živi v Celju. 1936 se je vpisal na realno gimn. v Celju in nadaljeval po vojni (matura 1948), 1948–52 je študiral dramaturgijo na AIU v Lj. Bil je dramaturg 1953–5 v Prešernovem gled. v Kranju, knjižničar 1955–60 v Študijski knjižnici v Celju, v SLG (Slov. ljudsko gled.) Celje od 1961 lektor in od 1965 dramaturg; 1990 upokojen.

Napisal je drame: Resnica o vinogradu (Obz 1950), aktivist. socialnorealist. enodejanka o razrednem spopadanju na vasi. Izven družbe (upriz. 1953 SLG) slika sod. meščanstvo, a še vedno s socialnokritičnimi nameni. V pristanu so orehove lupine (upriz. 1958 lj. Drama; oceni: F. Albreht, SPor 1958, št. 79; V. Kralj, NSd 1958, 560–4; knjiga 1958) prikazuje družin. in erotične odnose ob moralnih dilemah. Rok in Lea (upriz. 1961 SLG; delna obj. v GL SLG 1960/1, NRazgl 1960 in NOja 1961) kaže preusmeritev od širših družin. družbenih problemov k ožjemu (zakonskemu) in se ji še najbolj prilega oznaka sentimentalni humanist. realizem (J. Koruza). Jubilej (upriz. 1963 SLG in Mest. gl. Lj.; delno obj. v GL Mest. gl. Lj. 1962/3 in NOja 1964) prikazuje dileme nekdanjega partizana, po vojni direktorja podjetja ob spreminjajočih se življ. okoliščinah. – Potem ko je v zadnjih dramah že uvedel posamezne dramatur. novosti, je stopil v novo ustvarjalno fazo z dramo Podstrešje (upriz. 1967 SLG in 1973 AIU v Lj.; obj. Dialogi 1967 in knjižno 1972, spr. beseda V. Sruk; ocene: M. Schmidt, Sd 1972, 1173–5; A. Inkret, NRazgl 1973, 118; H. Malek, Dialogi 1974, 866–7; shrv. prev. M. Grgičević, Potkrovlje, Zgb 1967), v kateri je s komorno zasedbo (4 osebe) in tesnobno atmosfero, ki spominja na H. Pinterja, upodobil sovražne napetosti na generac. in erotični ravni. Obisk (upriz. 1969 mrb Drama; obj. Dialogi 1969 in knjižno 1973, spremna beseda I. Kamenik; ocena M. Schmidt, Sd 1974, 478–80) je domala varianta Podstrešja, le da nastopajo sedaj 3 dvojice, tudi par srednjih let; gre za družb. analizo, temelječo na najmanjših družb. enotah, dvojicah. – Ponovno je spremenil svojo stilno usmeritev v drami Pindarova Oda (upriz. 1978 v Celju; obj. Dialogi 1978, knjiga 1981; ocena J. Horvat, Teleks 1982, št. 42; A. Zorn, NRazgl 1983, 264); ob mali igral. zasedbi (5 oseb) se srečujemo s »stisko jezika« ali s težavnostjo komunikacije; izpraznjenost medčlov. odnosov je prikazana tudi z izpraznjenim besediščem: gre za razkroj meščan. dramatike in za pot v ironijo in grotesko. Holandska kraljica (v knjigi skupaj s Pindarovo Odo) je še izraziteje ludistična groteska, stilno že blizu avantgardni igri. Da Ž. nenehno išče nove ustvarjalne poti, pričata tudi enodej. Pogovori z Rozi (Obrazi 1979) in igra Razuzdanosti ali prilika o skesanem Henriku (Obrazi 1982; ocena T. Peršak, Sd 1983, 545–9), v kateri se konfrontira moški z osmimi ženskami (ironična obdelava moško-ženskih odnosov z asociacijo na Henrika VIII). Komedija Rihard in njegov dvojnik (Dialogi 1985; ocena T. Peršak, Sd 1986, 836–41; upriz. 1986 v ITD Zgb) se stilno vrača v konverzacij. meščan. igro, a je začinjena s primerno dozo ironije; kot v prvih meščan. dramah uporablja tudi tu družin. okvir za obravnavo širših družb. odnosov. Kruta ženitev (odlomek v Obrazih 1986) variira Gogoljevo komedijo Ženitev. Igra Vetrnica Cenka (Obrazi 1987; telev. priredba na RTV Lj. 1988) je še ena variacija na moško-ženske, predvsem erotične odnose; zasedba (4 osebe, 2 para) spominja na Podstrešje in na Holandsko kraljico.

Za mladino je napisal igre, ki so po igrivosti in iskrivosti tehten del tovrstne slov. dramatike: Sekira (upriz. 1970 v Celju; knjiga z naslovom Sekira in boben, 1983), Rdeča kapica in dedek Mraz (upriz. 1970 SLG), Domača naloga na potepu (upriz. 1971 SLG, Mladin. gled. Lj. in Primor. dram. gled. Nova Gor; obj. v knjigi S. Makarovič, Sovica oka, 1976); Pavliha in malo čez les (upriz. 1974 in 1979 SLG; obj. v knjigi Sekira in boben). – Za SLG je prir. igri F. Roš, Čarobna piščalka (upriz. 1968) in K. A. Görner, Pepelka (upriz. 1969). – Članke o gled. je obj. v GL Prešernovega gled. in SLG, Celjskem tedniku, Celjskem zborniku (1961: Repertoarne smeri celj. gledališča), TT (1965, št. 17–8: Spomini na london. gled. doživetja), Večeru idr. – Prevedel je gled. igre iz angl.: M. Anderson, Zašlo je sonce; W. Saroyan, Čujte, ljudje! (obe upriz. 1954 v Kranju), W. Inge, Piknik (upriz. 1955 v Kranju), H. Pinter, Zabava za rojstni dan (upriz. 1979 v Mest. gl. Lj.); nemšč.: C. Krüger in L. Volker, Maks Žvižgač (upriz. 1975 v Celju), R. Hachfeld, Žmurkovi otroci (upriz. 1978 v Celju); shrvašč.: V. Lukić, Dolgo življenje kralja Osvalda (upriz. 1964 v Celju). – Uredil je gimn. list Iskre (Celje 1947/8), GL Prešernovega gled. Kranj (1953/4–1954/5) in SLG Celje (občasno od 1960/1), Zbornik SLG Celje (1986).

Psevd.: -c, ž-. - Prim.: osebni podatki; Moder, SLNP; Repertoar; SBibl; SGL; J. Koruza, Slov. književnost 1945–65 II, 1967, 81–8 (s sliko); Slov. književnost, 1982; Adresar pisaca Jsle, Novi Sad 1986. – Intervju: GL SNG Mrb 1968/9, št. 9, 150–1 (I. Kamenik, s sliko). – Slika: arhiv SBL. Lah

Lah, Andrijan: Žmavc, Janez (1924–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi906410/#slovenski-biografski-leksikon (21. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine