Slovenski biografski leksikon

Žmavc Ivan, sociolog in filozof, r. 11. jan. 1871 v Slogonskem pri Brežicah, u. 22. nov. 1956 v Pragi; brat Andreja, gl. čl. Klas. gimn. je obiskoval 1882–90 v Mrbu, teologijo štud. na Germaniku v Rimu, 1892 prešel na filoz. v Gradec, kjer je štud. matem., fiziko in naravoslovje, poslušal tudi predavanja A. Meinonga in Eug. Dühringa. 1893 je postal član soc. dem. stranke in graškega akad. društva Triglav, 1896 predlagal, da izvolijo A. Aškerca za častnega člana Triglava in na slavnosti tudi govoril; poslej sta si z Aškercem dopisovala (pisma obj. M. Boršnik, LZ 1936; Ambatha v pesmi Grešnik je Ž.). 1894 je služil voj. rok na Dunaju, kjer se je vključil v krog slovan. študentov. 1897 se je vpisal na češko univ. v Pragi, poslušal T. G. Masaryka in F. Drtina, ker češko ni dovolj znal, se je 1898 prepisal na nem. univ. in jul. doktoriral iz filoz. in naravoslovja. I. l. je nastopil službo praktikanta v univ. knjižnici Klementinum v Pragi, napredoval v knjižničarja, višjega svetovalca in namestnika ravnatelja, 1934 upok. Sodel. je pri organiziranju knjižnic na Češko-Slovaškem, (neuspešno) zagovarjal gradnjo nove univ. knjižnice v Pragi, ker stavba Klementina ne ustreza sodobnim zahtevam, na potovanjih po skoraj vsej Evropi štud. tudi tamkajšnje knjižničarstvo. O teh vprašanjih je napisal knj. Hospodářské řízení osvětové činnosti vědeckých knihoven (Praga 1924) in nekaj člankov v češke liste. 1919 so ga imenovali za rednega prof. polit. ekonomije na Univ. v Lj., a mesta ni nastopil. V Pragi je bil med ustanovitelji založbe Masarykova akademie práce (tudi gener. tajnik), podpornega društva slov. akademikov in Čsl-jsl lige, redni član Slovanského ústavu. 1936 je v Bgdu predaval o Naučni organizaciji rada i nar. blagostanju (obj. v Biblioteki Matice rada, Bgd 1939, zv. 6) in dobil odlikovanje red sv. Save II.

Kot študent je v člankih pisal o vlogi slov. inteligence, zasnovi slov. nar. programa, ki ga je reševal v luči socialnega problema. Zavzemal se je za sodelovanje s Srbi in Hrvati, ki naj rešijo tudi slov. vprašanje, v jugoslovanstvu je videl prehod k slovanstvu. Družbeno in gospodarsko življenje je obravnaval z vidika kulturne zgod., v sociologijo je uvajal naravoslovne metode, tako je nastal njegov sistem sociotehnike. Bil je protižidovsko naravnan (prim. npr. čl. Jedro židovstva, SN 1900, št. 1, 3–4, 6–9). Zavzemal se je za slov. univerzo, ki bi bila odprta tudi za Hrvate iz Istre, Dalmacije in BiH, za ustan. bogoslovne fakultete v Lj. (LZ 1898; SN 1898, št. 252; Novo doba, Praga 1898, 133–8).

Svoje ideje je razvijal in utemeljeval v knjigah: Elemente einer allgemeinen Arbeitstheorie (Bern 1906, tudi v rušč.), Die Gesundung des sozialen Lebens durch die angewandte Naturwissenschaft (Leipzig 1908), Die wissenschaftliche Neugestaltung d. sozialen Weltordnung (Berlin 1912, psevd. Friedrich Hoffer), Der Wucher als Weltschöpfer und die Arbeitsgemeinschaft als Weltgestalter (Berlin 1913, isti psevd.), Ozdravljenje socialnega življenja z vporabo prirodoslovja (1913), Úvod do sociální energetiky (Praga 1919), O přírodovědeckých základech sociálních naprav (Praga 1922), Energetické základy sociotechniky (ib. 1923), Die energetischen Grundlagen der Soziotechnik (Reichenburg i. B. 1926), Přírodovědecký rozbor funkcí sociálního úvěru (Praga 1930). Prev. je in dodal uvod v knj. Fredd Soddy, Karteziánská ekonomie – obrat vědy (ib. 1926/7).

Veliko je napisal člankov in razprav (od 1892 nad sto). Pri slov. časopisju je intenzivno sodel. do 1. svet. vojne in obj. mdr.: V čem se razlikuje stara klasična umetnost od krščanske (RK 1892), Masaryk – slovanski filozof (LZ 1897), Na višini našega časa (SN 1897, št. 128–47), Nove krize (ib. št. 200–3), Palackega filozofija povesti in politika (LZ 1899), Socialno vprašanje (LZ 1900), Socialni problemi v Prešernu (ib.), Staroklasicizem in politična vzgoja naroda (LZ 1901), Kmečka in mestna kultura (LZ 1902), Dr. F. L. Rieger (ZMS 1903), H. Spencer (ZMS 1906), Uvod v naraven nazor o svetu (Veda 1911), O eksaktnih podlagah svetovnega miru (ib. 1912), K zgod. slov. socializma (NZ 1914). Pisal je tudi v nemške (Archiv für Gesch. d. Philosophie, Jb. für Philosophie, Zft für gesamte Staatswissenschaft, Annalen d. Naturphilosophie, Monist. Jahrhundert idr.), največ pa v češke ali tam izh. liste (Novo doba, Naše doba, Česká mysl, Nové Atheneum, Nová práce, Jsl trgovac, Čsl-jsl liga, Brázda, Věstník Masarykovy akad. práce, Sborník Masar. akad. práce, Čsl. jsl revue idr.).

V filozofiji ni hodil svojih potov. Najprej se je navduševal nad Masarykovo praktično filozofijo, ki jo je ocenjeval kot »znanstveno vero«, ter si prizadeval za »harmonični razvoj čustvenosti«, kasneje pa se je vnel za Spencerjev evolucionizem in Ostwaldov energetizem. Človek je zanj samo sistem energij, saj materija ni nič drugega kot energija, duševnost pa je zgolj njena funkcija. Na podlagi fizikalnega zakona o ohranitvi energije je sklepal, da je človek nesamostojno bitje in podrejen zakonom fizike. Filozofija naj govori samo o prihodnosti in raziskuje funkcije organskih bitij – od najpreprostejše celice do človekovih možganov. To je za Ž-a najbolj pristni predmet filozofskega raziskovanja. – V sociologiji je imel za osrednjo vlogo človekovega življenja delo, ki naj mu omogoča, da ohrani čim več energije. Tudi delo naj bo »znanstveno«, tj. urejeno po merilih racionalnosti, ki naj uredi tudi dotlej kaotično gospodarstvo. Zamisel prihodnje socialne ureditve je videl v idejah znanstvenega socializma ob upoštevanju Masarykovih kritik marksizma. Sociotehnika, tj. znanstveno obravnavanje socioloških vprašanj, naj bi omogočila pravično porazdelitev materialnih dobrin. – Obj. je pretežno v čeških in nemških časopisih, še najmanj v slov., zato ga imajo Čehi za svojega sociologa in filozofa. Njegov vpliv na Slovenskem je bil predvsem v smislu energetizma viden pri naših naravoslovcih (B. Zarnik, F. Seidl), polemično pa je »obračunal« z njegovo filozofijo A. Ušeničnik (Čas 1907, 193–204), a mu je bila zgolj povod, da je zavrnil filozofijo evolucionizma in sod. naravoslovnega materializma.

Psevd.: Dr. I. Žm., Dr. Ivan, Dr. J., Dr. J. P., Dr. Jos., Dr. M. A., Dr. P. R., Friedrich Hoffer, I. Ž., Iv. P., Iv. Jaroslavec, Johann, Dr. Fran Krajec, M. V., Saša Nadin, A. P. Regelj, Dr. Milivoj Savič, Iv. Sotlán, Zlogonski. - Prim.: r. matice Kapele pri Brežicah (DAS); avtobibl, 1932 (arhiv SBL); Veselovo gradivo; NZ 1914, 194–200; SN 1930, št. 28; J 1931, št. 29; 1936, št. 28 (s sliko, intervju O. Berkopca); Slovanský přehled 1931, 74–5; Čsl-jsl revue 1936, 68; J 1941, št. 11 (s sliko); Večernik 1941, št. 12; S 1941, št. 13 a; O. Berkopec, Ročenka Univ. knihovny v Praze 1956 (1958), 186 (s sliko); F. Verbinc, Filozofski tokovi na Slov., 1967; I. Gantar Godina, T. G. Masaryk in masarykovstvo na Slov., 1987, 133–43. Gantar + Jerman

Gantar-Godina, I., Jerman, F.: Žmavc, Ivan (1871–1956). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi905828/#slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine