Slovenski biografski leksikon

Žižek Ciril, turistični organizator, r. 8. jul. 1890 v Vojniku zdravniku Antonu in Ivanki r. Magdič, u. 11. apr. 1974 v Novi Gorici, pok. v Solkanu. Po gimn. 1900–8 v Celju je štud. 1908–12 pravo na univ. v Gradcu, 1914 bil prom. Postal je sodnik-pripravnik pri okrajnem in dež. sodišču v Gradcu in Slov. Konjicah, 1916–8 pri vojakih (v zaledju vodil mehan. delavnico, bil voj. smučar. učitelj). 1918–9 je bil odvetn. kandidat v Celju, 1919–21 v službi pri finan. prokuraturi v Lj., 1921–32 pri min. za industrijo in trg. v Bgdu šef odseka za turizem, do 1936 delal pri Jsl turing klubu v Bgdu. Nato je bil v Lj. tajnik Zveze za tujski promet in direktor Putnika. S potrdili Rdečega križa se je 1944 prebil do Rima, našel bazo NOV, ki ga je prek Barija poslala v Split; tu je kot član Jadran. komisije prevzemal od zaveznikov vojni material za GŠ Sje. 1947–50 je služboval v Lj. pri prometu, nato se iz zdravstvenih razlogov preselil na Primorsko, delal na okraju ali občini v Postojni in Novi Gor., 1959 upokojen.

Z interpelacijo pri min. V. Kukovcu 1920 o stanju in perspektivah turizma v Sji je dosegel, da je prišlo do medministerialne konference v Bgdu, Ž. je bil glavni poročevalec. Dobil je nalogo, da pripravi teze za ustan. Odseka za tujski promet pri min. za industrijo in trg. v Bgdu. 1921 je bil odsek ustan., predstojnik je postal Ž. Odsek in z njim Ž. je dosegel ustan. vsedrž. turist. agencije Putnik (od ok. 1924 tudi delniška družba), v njenem okviru pa vrsto važnih turist. organizacij in podjetij. Putnik je skrbel tudi za mednar. propagando in odpiral turist. pisarne po državi. Sistemsko naj bi vse urejal zakon o turizmu, 1931 je Ž. izdelal osnutek, a do sprejetja zaradi spletkarjenja in Ž-eve predčasne upok. ni prišlo.

Po osvob. je Ž. 1952 osnoval Turist. (olepševalno) društvo Gorica in ustan. tudi prvo turist. poslovalnico na Goriškem; društvo je pobudilo mdr. gradnjo olimpijskega bazena v Novi Gor. in 1958 zidavo gostišča na Skalnici (Sv. Gora). Od 1955 je bil v Novi Gor. preds. Stalne turist. konference, od 1956 Okrajne turist. podzveze in od 1959 Gor. turist. zveze. – Od mladosti je bil vnet športnik, zlasti planinec, kolesar in smučar. V Bohinju je zgradil prvo smuč. skakalnico pri nas, na kateri je bil 1921 na 1. jsl prvenstvu v skokih dosežen rekord 9 m (EFK, II, 744–5). Smučanje je zanesel tudi v Srbijo (Rtanj), v Bgdu sodel. pri ustan. več športnih društev (planinstvo, lahka atletika, veslanje, plavanje). – Priložnostne članke s turist. in športno snovjo je do 1941 obj. v listih: Sport (1920–2), SN (npr. 1921, št. 24), Avto (1930), Čsl-jihosl. revue (1930/1), Tehnika in gospodarstvo (1935/6) ip., po 1945 pa v TurV.

Prim.: osebni podatki; R. Andrejka, Promet stranaca u Sji … Lj. 1926, 39–40; M. Sattler, LDk 1967, št. 54 (s sliko, intervju); C. Zupanc, TurV 1970, 137–41 (s sliko); B. Matajec, ib. 1974, 94 (s sliko); Duša Ferjančič, Primor. novice 1974, št. 17 (gor. izd.). – Slika: arhiv SBL. Brj.

Brecelj, Marijan: Žižek, Ciril (1890–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi904233/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine