Slovenski biografski leksikon

Žedrinski Vladimir Ivanovič, scenograf in kostumograf, r. 30. maja 1899 v Moskvi visokemu carskemu uradniku Ivanu Aleksandroviču in Nini Jegorovni r. Staricki, u. 30. aprila 1974 v Parizu. V r. mestu je obiskoval licej in se po maturi 1917 vpisal na arhit. oddelek AUU v Petrogradu (zdaj Leningrad). Zaradi revolucije se je družina preselila v Kijev, kjer je Ž. štud. do 1919 slikarstvo na AUU in arhit. na politehn. šoli. Arhit. je kmalu opustil in se posvetil samo gled. slikarstvu. Vojni dogodki so družino ponovno pregnali. Ž. je s skupino emigrantov prišel 1920 v Sombor, se preživljal z izdelovanjem igrač in s karikaturami. Z mladimi je ustan. gled. skupino, zanjo režiral, risal scene in igral. 1921 je dobil službo v Nar. pozorištu v Bgdu (do 1924 dekor. slikar, potem samostojni avtor svojih prvih scenografij in kostumografij). Od 1927 je bil ilustr. in karikaturist pri dnevniku Politika (Bgd), za gled. delal pogodbeno. Ob nem. zasedbi Bgda 1941 se je s pomočjo B. Gavella umaknil v Zgb in bil angažiran v Hrv. nar. kazalištu. 1950 se je odselil v Casablanco (Maroko), od 1952 do smrti živel v Parizu. V Jslo se je tudi kot uveljavljen scenograf vedno rad vračal.

V pariškem obdobju je ustvaril najboljša dela, predvsem za franc. gled.; gostoval mdr. v Belgiji, Romuniji in na Nizozemskem. Sodel. je z znanimi režiserji, npr. z J. Beckmansom. V pariški Veliki operi (L'Opéra de Paris) so bili v predstavi Kavalirja z rožo R. Straussa (1957) za 2. dej. izbrani njeg. kostumi in scena. V 50-ih letih ustvarjanja je narisal blizu 400 scenogr. in kostumogr. osnutkov za operna, baletna in dramska dela, za gled. v Jsli ok. 270 scen, mdr. za štev. praizvedbe jsl avtorjev.

V Sjo ga je pripeljal B. Gavella kmalu po koncu vojne 1945, potem je prihajal vse do smrti. Za slov. gled. je kot gost zasnoval 23 scenografij in 20 kostumografij (največkrat oboje; skupaj za 27 predstav). Največ je delal za lj. Opero: prvič gostoval marca 1947 (M. I. Glinka, Ivan Susanin), potem sodel. s slov. avtorji pri praizvedbi njih. del, mdr. z M. Poličem (Mati Jugovičev, 1947), P. in P. Mlakarjema (Mala balerina; z njima tudi ko sta režirala baleta L. Beethoven, Prometejeva bitja in I. F. Stravinski, Igra kart, vse 1947) in P. Šivicem (Cortesova vrnitev, 1974), z znanimi režiserji C. Debevcem (M. P. Musorgski, Boris Godunov, 1949), H. Leskovškom (N. A. Rimski-Korsakov, Carska nevesta, 1970) idr. V lj. Drami je sodel. z Gavello: M. Bor (= V. Pavšič), Raztrganci (1947), Molière, Tartuffe (1947), I. S. Turgenjev, Mesec dni na kmetih (1948), A. S. Gribojedov, Gorje pametnemu (1949) idr. Za druge odre je mdr. zrisal sceno za tri Molièrove enodejanke (AIU 1950) in kostume za opero G. Donizetti, Don Pasquale (mrb Opera 1952).

V svojem delu kaže povezanost z novo šolo scenografije in kostumografije rus. porekla, ki se je prav tako kot zahodna razširila z realizmom, naturalizmom in simbolizmom ter šla po poti moderne umetnosti. Imel je velik smisel za stilizacijo, odrski prostor in močne kontraste oblik in barv. Smisel za simbiozo umetn. stremljenj ruske avantgarde z izkoriščanjem sodobnih možnosti v gled. mu je omogočil ustvarjalno povezovanje napredne tradicije z duhom modernega časa. V njeg. opusu so tako dela klas. in modernega repertoarja baleta, opere in drame, zato je celovit gled. scenograf in kostumograf.

Spremljal je gled. dogajanja v svetu, obiskal mednar. razstavo gled. dekor. umetnosti na Dunaju 1936 (poročal v listu Glumačka reč, Bgd 1936, št. 21), bil na kongresu avantgard. gledališč na festivalu D 37 v Pragi 1937 (poročal ib. 1937, št. 28), kjer je videl nove programe osvetljevanja in uporabo novih scenskih materialov. Sodel. je na mednar. razstavi dekor. umetnosti in moderne industrije v Parizu 1925 (prejel nagrado). V Jsli je razstavljal z združenjem Oblik (npr. Lj. 1933) in s skupino Krug (ustan. 1935 v Sarajevu), se udeležil 1. razstave gled. slikarstva (Bgd 1938, tudi soorganizator). Risal je tudi karikature (posthumna razstava v Bgdu 1974) in knjižne ilustr. (npr. za knjižno zbirko Zlata knjiga, Bgd 1930–41, ok. 90 zv.).

Prim.: arhiv SGM; Bibl JLZ 5; ELU; Repertoar; SGL; S. Samec, Delo 1974, št. 111; O. Milanović, V. Ž. (Bgd, 1987; katalog retrosp. razstave; pogl. o delu v Sji napisala F. Slivnik; s seznami gled. dela, bibl, reprod., portreti). Clemenz

Clemenz, Majda: Žedrinski, Vladimir Ivanovič (1899–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi893715/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine