Žabkar, Avgust (1855–1930)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 27, 28. 6. 1925

Slovenski biografski leksikon

Žabkar Avgust, industrialec, r. 22. jul. 1855 na Dobah pri Kostanjevici gozdnemu čuvaju Antonu in Emiliji r. Hes, u. 18. apr. 1930 v Ljubljani. Po osn. šoli v dom. kraju je tu postal kovaški vajenec; ključavničarstva se je izučil v Nov. mestu in Lj., kjer je obiskoval tudi nedeljsko obrtno šolo (mdr. predmeti nem., računstvo, risanje) pri Katol. društvu rokod. pomočnikov. 1873 se je peš odpravil na svet. razstavo na Dunaj, nato se tam, skromno živeč, praktično usposabljal v ključavn. stroki, a tudi teoret. s štud. strok. literature. 1885 se je vrnil v Lj., delal kot pomočnik v uspešni ključ. delavnici F. Pilka, okt. 1888 pa prijavil samost. ključ. obrt. Bil je podjeten in je svoj obrat vztrajno izpopolnjeval (svoje inž. pošiljal na tuje) in širil. 1896 je začel graditi tovarno (na mestu današnjega Gospodar. razstavišča), v nekaj letih postavil več objektov, 1901 prijavil livarno železa ter strojno in stavbno ključavničarstvo (tovarniški obrat). Izdeloval je razne stroje, naprave za mline in žage, Francisove turbine, industr. transmisije ter železne konstrukcije za strešne stole in mostove. Po potresu 1895 je Ž-jevo podjetje veliko gradilo v Lj., izdelalo žel. konstrukcije pri skoro vseh lj. cerkvah (Ž. pritrjeval na njih križe), za oder lj. Opere, izdelovalo tudi prve bencinske motorje in tovornjake na Slov. Za investicije in za povečanje obratovanja si je kapital deloma izposodil. 1912 je svojo tvrdko z Iv. Kastelicem (ravnateljem lj. Ljudske posojilnice) preosnoval v javno trg. družbo Kastelic & Ž.

Tovarna je bila eno izmed pomembnejših industr. podjetij na našem ozemlju; v začetku je zaposlovala ok. 50, 1909 pa ok. 150 delavcev. Uveljavila se je ne le doma, marveč tudi na tujem. Po koncu 1. svet. vojne so bile lj. strojne tovarne v novih gospodar. razmerah združene v skupno podjetje; 1919 je bila ustan. delniška družba Strojne tovarne in livarne, ki je odkupila podjetje Kastelic & Ž., G. Tönnies (strojni odd.) in Maks Samassa. Ž. je sodeloval pri ustan. družbe in bil do smrti njen preds. oz. podpreds. Zavedajoč se pomena strok. izobrazbe za napredek obrti, je gmotno podpiral izdajanje učbenikov za obrtne nadaljevalne šole. Pri knj. Obrtno računstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železobetonstvo Henrika Podkrajška (1925) je tudi osebno sodeloval in omogočil njeno opremo s štev. ilustracijami.

Prim.: r. matice Kostanjevica (ŠkALj); Cod. XX/9, str. 35; XX/11, str. 123 (MALj); Trgovin. vpisnik, odd. A II, p. 78; odd. B, zvez. I, št. 19, Okrožno gospod. sodišče Lj. (ib.); J 1924, št. 95 (s sliko); V. Rožič, S 1925, št. 294 in Jsl obrtnik 1926, št. 1; nekrologi 1930: J št. 92; Obrtni vestnik št. 17; SN št. 90 (s sliko); TL št. 48; – R. Andrejka, Zbornik slov. obrta 1918–38, 1940, 50 (s sliko); V. Valenčič, Starejša lj. industrija, 1973, 38 (razst. kat.). – Slika: IS 1925, 143. Vlč.

Valenčič, Vlado: Žabkar, Avgust (1855–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi889188/#slovenski-biografski-leksikon (13. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine