Zupančič, Janez (1819–1895)

Zupančič Janez, nabožni pisec, r. 28. dec. 1819 v Šmarju pri Grosupljem očetu Francu in Antoniji r. Colnerič, u. 21. jun. 1895 v Radomljah. Gimn. 1832–8, filoz. 1838–40 in teologijo 1840–4 je obiskoval v Lj., 1843 bil ord. Kaplan je bil na raznih farah, mdr. 1853–61 v Moravčah in 1862–73 v Blagovici, od 1874 župnik v Ihanu; po upok. 1878 je živel v Radomljah. Gmotno je podpiral Vincencijevo družbo in njen zavod Marijanišče v Lj., zlasti z dobičkom od svojih knjig. Navdih za pisanje je verj. dobil že v bogoslovju, kjer so bili takrat vplivni kult. delavci, npr. ravnatelj Jurij Zupan ml. (gl. čl.), spiritual Jurij Volc, prof. pastoralke J. Poklukar. Napisal in izdal je v samozal. (čeprav kdaj kot založnica navedena Družba Sv. Vinc.) več zelo razširjenih in priljubljenih nabožnih knjig oz. molitvenikov: Dušna pomoč za bolnike I. (1855, 1887²; gl. DPast 1887, 344), II. (1877, 1888² z nasl. Zgledna pomoč …), III. (1879, 1890² z nasl. Duša spokorna …), IV. (1880 z nasl. Duša popolna …, 1887²). Tretja knj. je po vsebini ljudska moralka s pripravo na spoved, četrta pa ljudska asketika, pravzaprav priročnik za napredek v kršč. popolnosti. Pri posam. poglavjih navaja Z. vire, na katere se je naslanjal, ali event. objave. Kruh nebeški (1881, 1890⁴; oc. 1886: Kres, 191–2; LZ 378–9; Sn 191–2) je priročnik za češčenje sv. Rešnjega telesa pa tudi Srca Jezusovega. V Drobt. (1864, 113–25) je obj. biografijo Marije Kristine Savojske. V rkp je ostalo nekakšno nadaljevanje molitvenika za bolnike Popotnica v večnost. – Z-eve knjige so pisane v ljudskem jeziku, stilno preproste, zaradi mično opisanih zgledov prikupne; bil je »eden izmed prvih asketičnih pisateljev« pri Slov. (F. Lampe, Drobt. 1898, ovitek). - Prim.: r. matice Šmarje-Sap (ŠkALj); šematizmi lj. škofije; Glaser IV, 273, 274, 299; Simonič 250, 602–3; ZD 1895, 209. Slk.