Slovenski biografski leksikon

Zupančič (Zupan) Jakob, pisatelj, r. 1. okt. 1895 na Otovcu pri Črnomlju kmetu Jakobu (amer. izseljenec-povratnik) in Mariji r. Štukelj, u. 30. jul. 1980 v San Joséju (Cal.). Po osn. šoli v Črnomlju je od 1908 obiskoval gimn. v Novem mestu in 1916 maturiral, nato bil na fronti. 1919/20 je študiral na trgov. akad. v Zgbu, 1920/1 pravo na Univ. v Lj., hkrati bil zaposlen pri Lj. kreditni banki. 1921 se je izselil v ZDA (1923 prišla za njim žena Katka, gl. čl.), živel v Chicagu, od 1963 v Los Gatosu (Kal.). 1927 je skrajšal priimek v Zupan. Takoj se je vključil v slov. kulturno življenje: sodel. v dram. skupinah, bil 1922–6 ur. Mladinskega lista (ponovno 1958–60) in pomožni ur. Prosvete, 1925–6 ur. Glasa svobode. Od 1927 je bil redno zaposlen na chicaški mestni pošti, upokojen 1958. – Bil je član Slov. nar. podporne jednote (SNPJ, od 1921, v gospodar. odseku pri glavnem odboru 1925–58), Slov. svobodomiselne podporne zveze, Slov. amer. nar. sveta (zapisnikar ob ustan. 1942), blagajnik Jsl hranilnega in posoj. društva (1937–63) idr.

Po prvih lit. poskusih (pesmi in igrice) na gimn. (gl. SIK 1973, 237) je v ZDA pisal novele in črtice, npr. Biser (Cankarjev glasnik, Cleveland 1939/40), Rezika (Majski glas, Chicago, 1943, obe ponat. v: Naši na tujih tleh, 1982). Po snovi nekoliko odstopa od naprednih lit. ustvarjalcev v ZDA, ki jim je bila najpomembnejša socialna tematika. Rad se poigrava z nenavadnimi pripovedmi, kjer je dogajanje spleteno okrog osrednje ljubez. zgodbe (Tipistka, ADK 1934), Priigrana žena (Cankarjev glasnik 1937/8), Juanita (ib. 1941/2). Spominsko se vrača tudi v 1. svet. vojno, npr. v noveli Desetnik Loman (Majski glas 1942). Tematika iz 2. svet. vojne je dobila simbolične dimenzije v noveli Franz (ADK 1946), v kateri opiše siroto iz koncentrac. taborišča, čigar nenadna utopitev v mlaki simbolično opominja na nesmiselnost vojne. Nekaj malega ima tudi memoarske proze, npr. Pet pomembnih desetletij mojega življenja (SIK 1973). – Proza se odlikuje s privlačno zgodbo, pogosto z nenavadno tematiko; mestoma ga zanese v romantično fabuliranje. Pisal je dosledno slov., v nekoliko površnem jeziku, v katerem je zlasti preveč tujk. – Veliko je fotografiral (npr. za Zavertnikove Amer. Slovence, 1925) in filmal na društvenih srečanjih. O izletih SNPJ po Jsli (1930) in Sji (1938) je naredil barvna filma in ju pogosto predvajal po slov. društvih in naselbinah v ZDA. – Psevd.: J. Z., Janko Zega.

Prim.: r. matice Črnomelj (ŠkALj); I. Molek, ADK 1932, 70–5 (o Z-u in njeg. očetu Jakobu); J. Bajec, Slov. izselj. časopisje 1891–1945, 1980; J. D. Dwyer, Slovenes in the United States and Canada, Minneapolis, Minn., 1981 (bibl); J. Petrič, Delo 1981, št. 77 (s sliko); ista, Naši na tujih tleh 1982, 452–3. – Slika: Rodna gruda 1960, 235. Petrič

Petrič, Jerneja: Zupančič, Jakob (1895–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi884865/#slovenski-biografski-leksikon (30. september 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine