Slovenski biografski leksikon

Zinauer Branko, slikar, r. 31. dec. 1918 v Zgornjem Jakobskem Dolu učitelju Frideriku in Štefaniji r. Kuralt, u. 10. dec. 1968 v Mrbu. Obiskoval je mrb realno gimn. 1929–37 (prof. risanja F. Ravnikar), nato v Zgbu štud. slikarstvo na AUU (prof. K. Hegedušić), diplomiral jan. 1941 (prof. M. Tartaglia). V stenskem slikarstvu se je izpopolnjeval 1949–50 na lj. AUU (prof. S. Pengov). Med študijem v Zgbu je deloval v levičar. akad. društvu Triglav in umetn. Gruda (od ustan. 1938 do 1941). Jul. 1941 je bil aretiran, nekaj mesecev zaprt v ustaških zaporih, po izpustitvi kratko pri bratu v Zemunu, potem v Kostanjevici na Krki, kjer je sodel. z OF. Po osvob. je bil v Mrbu v propagandni sekciji MO, od 1945 (opravil prof. izpit) učil lik. pouk na I. in V. gimn., od 1961 na TSŠ, od 1963 do smrti opisno geometrijo v Gradb. šol. centru.

Že v gimn. (broš. Matura 1937) in med študijem se je uveljavil z izvrstnimi karikaturami s poudarjeno družbeno in polit. ostjo, ok. 400 jih je priobčil v Totem listu (1938–41). Socialnokritično usmeritev zgodnjega, predvsem risar. opusa je zaznamoval Hegedušićev vpliv oz. idejni program Grude, ki je želela po zgledu prepovedane Zemlje z razumljivo lik. govorico prispevati k osveščanju najnižjih socialnih slojev. Z-jevo temeljno izrazilo je realistična risba, ki izkazuje oster dar opazovanja. To se kaže še posebej v ilustracijah knjig za mladino: J. Švajncer, Junak na kolcih; isti, Pravljični svet pod Garo; L. Hearn, Rajska deklica in še kaj; Sigurd in strašilo (island. pravljice, vse 1955); R. M. Wallisfurth, … SOS … Leteči krožniki (1956), Trije močni (jap. pravljice, 1956), D. N. Mamin-Sibirjak, Sivogrla (1957). Posebno sta ga pritegovali slikanica in strip, ki dajeta v kontinuiranem načinu pripovedi slikarju velike možnosti. Ilustr. je stripe v Večeru: D. G. Mukherji, Slon Kari (1957–8), L. Tetzner, Črni bratje (1958), Usodno pismo (1958–9), Nevarna karavana (1959), I. Renko, Vojkov vod (1960–1), E. S. Thompson, Sivko (1961–2), V. Babula, Planet treh sonc (1962), K. Bruckner, Vrabčje moštvo (1964–5). V ilustr. je Z. izoblikoval značilni obrazni in figuralni tip junakov. Likovna spremljava je učinkovito izražena z razmeroma skopimi sredstvi, ponavadi le z ostro in zanesljivo linijo, redkeje z osenjavo ali celo barvo. V natančno risbo pa je vendarle ujeta kopica nadrobnosti, ki jih zahteva realist. prizorišče.

Tudi v oljnem slikarstvu mu je risba zanesljiva opora v realist. usmerjenem oblikoval. konceptu: Šestinčanka, Model Ruža, Model, Brezposeln (1940), A. Čanžek, J. Lacko, V ustaškem zaporu (1947), A. Kotnik (1948), Oče, Livar, Livarna, Maršal Tito, Partizanska konjenica (1949), Maribor v zimi (1952) idr. Barvi se tako rekoč odreka, sprejema jo le v zadržanih, vendar tenkočutnih tonskih gradacijah. Tematika se v nekem smislu navezuje na predvojno socialnokritično dejavnost in sočasno socrealist. usmeritev, v portretu in še posebno v pokrajini pa se predaja razpoloženju in si je upravičeno prislužil vzdevek »umetnik zastrte poetičnosti« (A. Ujčič). – Ukvarjal se je tudi s stenskim slikarstvom. Tema obnove (1951) v mrb dvorani Gambrinus se ni ohranila. Po njeg. osnutkih je V. Plahuta 1951 izdelal intarzije z motivom Hlapca Jerneja in Krsta pri Savici v Mladin. knjigi v Mrbu (Part. cesta). Veliko je razstavljal po 2. vojni skupaj z mrb umetniki, sodel. pri razstavi Gruda 1938–68 (Mrb 1968, kat.). – Z-jeva dela hranijo v Mrbu Umetn. gal. in Muzej NO, v Lj. ModG.

Prim.: družin. arhiv (hrani žena Sonja v Mrbu); arhiv AUU v Zgbu in Lj.; dokumentacija v Umetn. gal. Mrb in ModG Lj.; F. Šijanec, Sod. slov. lik. umetnost, 1961; nekrologi 1968: Večer št. 288 (R. Smrekar, s sliko) in 290 (A. Ujčič, B. Podkrajšek), Delo št. 338 (F. Šijanec, s sliko) in 353 (B. Rudolf); – 1969: Večer št. 7 (A. Reisman, s sliko) in NRazgl 15 (S. Kumar); – J. Mesesnel, Delo 1969, št. 103; B. Podkrajšek, Večer 1975, št. 82; T. Pregl, Slov. knjižna ilustr., 1980, 297. Ilich-Klančnik

Ilich-Klančnik, Breda: Zinauer, Branko (1918–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi869716/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine