Slovenski biografski leksikon

Ziková Zdenka, operna pevka in pedagoginja, v Pragi r. 6. febr. 1902 (napačno 1905) Josipu in Anni r. Kainz ter u. 4. jun. 1990; 1925–31 por. s F. Rukavino, nato z Branislavom Dimitrijevićem. Licej je obiskovala 1914–8 (4 razr.) v samostanu v Dresdenu, pevsko in glasb. izobrazbo si je pridobila 1918–9 v operni šoli B. Rosenkranzove in pri M. Brixiovi v Pragi. Prvič je nastopila jun. 1919 v vlogi Micaele (G. Bizet, Carmen) v praškem Vinohrad. gled. Angažirana je bila od avg. 1919 (napačno 1922) do jun. 1924 v lj. Operi (direktor F. Rukavina; gostovala še 1924/5, 1927/8, 1934/5), od 1924 v Zgbu (Nar. kazalište), od 1928 v Pragi (Nár. divadlo), od 1932 na Dunaju (Staatsoper) in od 1938 v Operi Nar. pozorišta v Bgdu, 1958 upokojena. 1964–76 je bila prof. petja na GA v Bgdu (učenci M. Čangalović, F. Radovan, M. Stojanović idr.). Po preselitvi v Prago 1981 je bila nekaj časa svetovalka v Nár. divadlu, potem zasebno poučevala petje. – Z. je častna članica Združenja glasb. umetnikov Srbije in Zveze združenj glasb. umetnikov Jsle. Prejela je 1949 nagrado vlade FLRJ (za Jaroslavno v Borodinovi operi Knez Igor) in 1951 red dela z zlatim vencem.

Vloge v lj. Operi: Antonija (J. Offenbach, Hoffmannove pripovedke, 1919), Nedda (R. Leoncavallo, Glumači), Tosca (G. Puccini, obe 1920), Rusalka (A. Dvořak, 1922), Aida (Verdi, 1923), Liza (P. I. Čajkovski, Pikova dama, 1924) idr. Na drugih odrih je pela še glavne vloge: Amelija (Verdi, Ples v maskah), Donna Anna (W. A. Mozart, Don Juan), Gioconda (A. Ponchielli), Leonora (L. Beethoven, Fidelio), Marina (M. P. Musorgski, Boris Godunov), Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta), Maršalica (R. Strauss, Kavalir z rožo), Senta (R. Wagner, Leteči Holandec), Charlotta (J. Massenet, Werther), Židinja (J.–F. Halévy) idr. Veliko je gostovala po Evropi, v ZDA in Egiptu, pela v raznih jezikih nad 80 vlog, tudi snemala gram. plošče. V Lj. je pela glavne lirske vloge, v Zgbu se je začela uveljavljati kot dramska sopranistka (pod vodstvom K. Baranovića, P. Konjovića in B. Gavella), ob prihodu na Dunaj je že bila pevka velikega formata (delala z B. Walterjem, W. Furtwänglerjem, C. Kraussom idr.), v Bgdu (prišla na gostovanje in tu ostala zaradi okupacije Avstrije) ena najboljših opernih umetnic. Njen pretežno dramski sopran je bil vzorno kultiviran, velikega obsega, prijetno zveneč, posebno lep pri tonskih prehajanjih in tehnično zanesljiv. Svoje delo je odlično obvladala in mnogokrat potegnila za seboj vse nastopajoče. Vlog ni študirala samo s pevskega, temveč tudi z igralskega vidika. Sama meni, da je znala razumno uporabljati glas in umetn. sposobnosti, kolikor jih je imela.

Prim.: osebni podatki in podatki dr. Patzelta, Praga (arhiv SBL); arhivsko gradivo (SGM); Bibl JLZ 13–14; EJ; MuzE; SGL; J 1924, št. 138 (s sliko; podatki o šolanju); Československý hudbení slovník II (Praga) 1965; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; B. S. Stojković, Istorija srp. pozorišta od srednjeg veka do modernog doba, Bgd 1977; E. Kopecký in T. Hejzlar, Pěvci Národního divadla, Praga 1983, 346–56 (s slikami); Leksikon jsl muzike, Zgb 1984; Dnevnik 1990, št. 153. – Slika: arhiv SBL; GL SNG Lj. 1922/3, št. 22. Clemenz

Clemenz, Majda: Ziková, Zdenka (1902–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi868890/#slovenski-biografski-leksikon (23. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine