Zidar, Milovan (1931–)

Zidar Milovan, agronom in politik, r. 6. avg. 1931 v Lembergu pri Šmarju šolskemu upravitelju Milovanu in učiteljici Anki r. Bullinger, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, mešč. šolo in gimn. v Celju (mat. 1950). V Lj. je štud. agronomijo, vmes opravil prakso (Bizeljsko 1952, Irick v kantonu Aargau 1953, Königswinter pri Bonnu 1954) in dipl. 1956. Na Vis. šoli za polit. vede, sociologijo in novinarstvo v Lj. je 1962 končal še prvo stopnjo politologije. Zaposlen je bil pri Zadružni zvezi v Celju (1956–7), Kmetij. poslovni zvezi v Slov. Konjicah (1957–60, vodil posvetovalno službo), Vodni skupnosti v Celju (1960–1, vodil kmet. odd.), Kmetij. gozdar. zbornici v Celju (1961–2, vodil odd. za ekonomiko in proizvodnjo) in Kmetij. kombinatu v Žalcu (1962–9, glavni direktor). 1969–1978 je bil član Izvrš. sveta Skupščine SR Sje, 1972–8 tudi rep. sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1978–82 član Zveznega izvrš. sveta in preds. zveznega komiteja za kmetijstvo. Več let je bil odgovoren za politiko trga in cen in za skladnejši razvoj SR Sje. 1983 je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ v Madžarski. 1988–9 je bil preds. Rep. družbenega sveta za gospod. razvoj in ekonomsko politiko. – 1963–7 in 1969–73 je bil poslanec Skupščine SR Sje, 1967–70 član Zvezne konference SZDL, 1968–72 Konference ZKS in 1978–82 CK ZKJ. – Odlikovanja: red dela z zlatim vencem (1963, 1973), zaslug za narod s srebrnim vencem (1965) in republike s srebrnim vencem (1978), priznanje IHB (svet. združenje hmeljarjev, 1969), Jesenkovo priznanje (1979) idr.

Z. je vodil ustanovitev, organizacijo in poslovanje Kmetij. kombinata Žalec. Prizadeval si je za agromelioracije ob Hudinji, Ložnici, Savinji in Voglajni, za obnovo hmeljnikov, izgradnjo mlečnih farm, hladilnice, mlekarske in mesne industrije v Celju. Pripravil je več programskih načrtov o razvoju kmetijstva in prehrane za Izvrš. svet Skupščine SR Sje, CK ZKS in ZKJ, številne zakonodajne projekte, osnutke družbenih dogovorov, obrazložitve in utemeljitve zakonov in predpisov. Vodil in koordiniral je priprave na II. konferenco ZKS (1969). Kot preds. Zvez. komiteja za kmetijstvo je sodeloval na posvetovanjih o agrarni politiki Jsle v Novem Sadu (1980) in na Plitvicah (1981), kjer je podal program razvoja kmetijstva v hribovskem in gorskem svetu Jsle (prvič vključena tudi JLA), na II. kongresu o hrani in prehrani (Novi Sad 1981) pa začrtal dolgoročno perspektivo o pridelovanju hrane v državi. Jsl vlado je zastopal na XI. regionalni konferenci za Evropo v Lizboni (1978), na zasedanjih svet. sveta za hrano pri OZN v Mexicu (1978), Ottawi (1979), Arushi (Tanzanija, 1980) in Novem Sadu (1981). Kot delegat SFRJ se je z referati in diskusijskimi prispevki udeležil konference o agrarni reformi in razvoju vasi pri FAO (Rim 1979), konference Komiteja za kmetijstvo OECD (organizacija za ekonom. sodelovanje in razvoj) v Parizu (1980) in delal v koordinacijski skupini neuvrščenih držav v komisiji za kmetijstvo na 1. zasedanju v Bgdu (1980).

O razvoju kmetijstva in agrarni politiki je pisal v časopisje: Komunist (1968, št. 38: Človek, delo in delitev; 1970, št. 12: Kmetijstvo je treba industrializirati), KG (1972, št. 9: Zakon o združevanju kmetov; 1973, št. 1: Vloga in naloge kmet. inž. in tehnikov pri modernizaciji kmetijstva in podeželja), Sociologija sela (Zgb, 1974: Pokojninsko zavarovanje kmetov v Sji), Občan (1975, št. 6: Uresničevanje ustavnih funkcij občin v kmetijstvu), Sodob. kmetijstvo (1978: Uresničevanje nalog srednjeročnega načrta), Delo (1974, št. 32: Socialni in ekonomski interes kmetijstva; 1980, št. 203: Naša kmetijska gospodarstva so prave tovarne hrane) idr.

Prim.: osebni podatki; dopis Skupščine občine Šmarje pri Jelšah; Deset let FAGV 1947–57, 1958, 74; KG 1969, št. 16 (s sliko); Delo 1983, št. 218 (s sliko); Ko je ko u Jsli, Bgd, 1970; Spomin. zbornik Biot. fak. 1947–82, 1982, 144; Med Bočem in Bohorjem, 1984, 868. Adč.