Slovenski biografski leksikon

Zeit Anton, slikar. Natančnejših življ. podatkov še ni bilo mogoče najti. Ker se je 1771 vpisal v duhovniško bratovščino sv. Mihaela v Mengšu, je bil morda t. l. ordiniran, nato pa je služboval kot beneficiat na Trški gori nad Krškim. (Erbergov podatek, da je bil beneficiat v Novem mestu, je najbrž pomota.) Bil je nadarjen slikar, a njegovo delo in pomen se šele počasi razkrivata. Več njegovih v virih omenjenih del se je izgubilo, tako križev pot za staro ž. cerkev v Brestanici (Rajhenburg), sv. Alojzij za ž. cerkev v Otočcu (Šempeter) pri Novem mestu, Zadnja večerja iz refektorija kapuc. samostana v Krškem. V stranskih kapelah ž. cerkve v Zagorju pri Planini sta v oltarjih sliki sv. Družine (signirana: A. Zeit pinx. 1799) in sv. Dizma. Za kapucine v Krškem je – po kroniki – 1776 ustvaril slike redovnih svetnikov bl. Lavrencija Brundiškega, sv. Feliksa Kantalicijskega in redovnega eksgenerala, ferrarskega nadškofa Bonaventura. 4 leta prej je naslikal sv. Frančiška As., sv. Antona Pad., sv. Jožefa iz Leonisse in (po votivnem naročilu grofice Beatrice Auersperg) sv. Serafina a Monte Granario. Te slike, ki jih hrani kapuc. samostan v Krškem, so torej verj. Z-ovo delo, kolikor pa se njihova bolj gladka slikarska struktura razločuje od zagorske, gre najbrž na račun časovnega razmika. Vsekakor se bo seznam Z-ovih del še pomnožil; verj. je med »portreti« redovnih svetnikov v škofjeloškem kapuc. samostanu tudi nekaj Z-ovih platen. Morda bi mu smeli pripisati tudi nesignirano sliko sv. Jakoba v vel. oltarju ž. c. v Kostanjevici ob Krki. Slogovno je Z. še popoln barokist, bližji slikarskemu načinu srede kot pa konca 18. stol. Vse kaže, da je obiskal tudi Italijo, kjer ga je pritegnilo zlasti bolonjsko slikarstvo prve pol. 18. stol., slutimo pa tudi rubensovske odmeve. Goli deli telesa so krepko modelirani, figure so (zlasti v Zagorju) živo razgibane, nekoliko zamolkla barvna skala se spopada s chiaroscurnimi kontrasti carraccijevske vrste in z vedno bolj slikovitimi efekti, ki jih stopnjujejo še gmote kopastih oblakov. – Po Erbergu naj bi bil slikar tudi Z-ov nečak istega imena, ki naj bi se šolal v Rimu, toda za zdaj ne poznamo še nobenega njegovega dela.

Prim.: Kronika kapuc. sam. v Krškem iz 1776 (hrani samostan); Erberg (tiskano 1975); Steska 130; Strahl 25; F. A. Breckerfeld, MHK 1848, 75; P. Radics, LMS 1880, 37; I. Šašelj, Zgod. šempeterske fare pri N. mestu, 1886, 14; Zgod. zbornik 1895, stolpec 464; F. Kovačič, ČZN 1928, 163. Cc.

Cevc, Emilijan: Zeit, Anton. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi862127/#slovenski-biografski-leksikon (7. julij 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine