Slovenski biografski leksikon

Zbačnik Alojzij, pisatelj, r. 4. jun. 1890 v Travniku pri Loškem Potoku krojaču Jožefu in Heleni r. Ožbald, padel konec okt. 1914 na ruski fronti pri Přemislu. Kot gojenec Alojzijevišča je obiskoval v Lj. II. drž. (1902–4) in klasično gimn. (1904–10), na Dunaju štud. en semester medicino, nato pravo do 1914, ko je bil mobiliziran. — Začel je s poezijo v rkp Domačih vajah, od 1910 se uveljavljal s kratko prozo v DP (npr. 1910: Za reklamo; 1912: Muzikant Tine, Nedolžna pravda), SN (1910, št. 379, 381: Gospodična Tilka; 1911, št. 187, 188: Sam!), Sn (1912: Voznik Kocjan). Snov je zajemal iz vaškega, redkeje iz mestnega življenja. Obetal je, da se bo razvil v dobrega pripovednika. Sodel. je tudi pri J in Dnevu. Zapuščino (dramski in prozni osnutki, dnevnik) hrani brat Ivan v Lj. — Psevd.: Blažev, L. Z., Slavko Taborski. — Prim.: r. matice ž. Loški Potok (ŠkALj); Bibl JLZ; A. Debeljak, gradivo (arhiv SBL); isti, LZ 1917, 280; J. Debeljak, Park kulturnikov v Ribnici, 1982, 19 (s sliko). Kr.

Koblar, France: Zbačnik, Alojzij (1890–1914). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi859573/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine