Slovenski biografski leksikon

Zavrnik Fran, veterinar, r. 12. nov. 1888 v Zgornji Voličini v Slov. goricah kmetu Ivanu in Jožefi r. Vogrin, u. 17. febr. 1963 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Koreni, klas. gimn. v Mrbu (1899–906) in Novem mestu (1906–8). Veterino je študiral 1908–13 na Veter. visoki šoli na Dunaju, kjer je bil 1914 tudi prom. z dis. Beiträge zum histologischen Bau der Aorta und einiger anderen Arterien des Pferdes, sowie Untersuchungen an der Pferdeaorta in den verschiedenen Altersstufen. Ob pripravi doktorata je delal v laboratoriju Zavoda za histologijo in embriologijo na Dunaju, kar je bilo odločilno za njegovo strok. in znanstv. usmeritev. 1913 se je zaposlil kot dež. veterinar na Vranskem, bil med vojno mobiliziran, delal v veter. ambulantah ob fronti v Galiciji in Tridentu ter v žrebčarni Rače pri Mrbu. 1919 je bil okraj. veterinar na Ptuju in 1919–21 v Murski Soboti, kjer je na novo organiziral veter. službo. 1921 je bil imenovan za red. prof. na Vis. veter. šoli v Zgbu (predmeta histologija in embriologija, kasneje še zgod. veterinarstva), kjer je i. l. osnoval še razisk. inštitut in nadalj. na Dunaju začete raziskave. 1921/2 rektor te šole in 1922/3 prorektor, 1931–4 dekan veter. fak. (ust. 1925). 1941 so ga ustaši upokojili, i. l. odpeljali v taborišče Jasenovac. Jun. 1942 so ga izpustili in je do konca vojne delal v odd. za inozem. literaturo knjigarne Ćelap v Zgbu. Po osvoboditvi je bil povabljen v Sjo, da pripravi temelje za študij veterine. Narodna vlada je ustan. VEZNAVOD in Z-a imenovala za prvega direktorja (1946–7). Tu je osnoval hematološki odd., ki ga je vodil še po 1947, ko je bil imenovan za red. prof. na Agron. fak. v Lj. (predmeta anatomija in fiziologija). 1953 je bil na novem veter. odd. Fak. za agron. in gozdarstvo (od 1961 Bioteh. fak.) imenovan za matičarja, 1955 za predstojnika, 1955–7 bil njen dekan in 1957/8 prodekan. 1957 je osnoval inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo ter ga kot predstojnik vodil do smrti.

1909 je bil na Dunaju med ustanovitelji Akad. društva slov. veterinarjev, 1909–10 preds. Akad. društva Sja in urednik Omladine (1909/10; vanjo tudi pisal o veter. študiju), ki se je zavzemala za združitev in enotnost jsl narodov. V Zgbu je ustanovil Narodno knjižnico in čitalnico kot kult. središče tamkajšnjih Slov. in jo nekaj let vodil (sedaj deluje pod imenom Slov. dom). V Lj. je bil preds. Društva univ. prof. in znanstv. delavcev in si prizadeval (1955–60) za izgradnjo univ. naselja na Prulah. Aktivno je deloval v komisiji za veter. terminologijo in bil 1959–63 preds. medic.-veter. sekcije termin. komisije na SAZU. — Odlikovanje: red dela z zlatim vencem (1961).

Napisal je več skript, med katerimi so najpomembnejša: Teorija mikroskopa (Zgb 1924), Histologija (Zgb 1925), Embriologija (Zgb 1925), Histologija i embriologija za studente (Zgb 1932), Embriologija domačih životinja (Zgb 1937; prevod učbenika O. Zietzschmanna Lehrbuch der Entwicklungsgeschichte der Haustiere), Anatomija, fiziologija in histologija dom. živali (1947), Fiziologija dom. živali z osnovami anatomije I–II (1949), Histologija z embriologijo dom. živali I (1959), II (1961). Napisal je tudi knjižico Veterinarstvo. Pojam, študij, zadaća, njegovo značenje za narodno gospodarstvo i perspektive u budučnosti (Zgb 1928). Štev. razprave je obj. mdr. v Novi Evropi (Bgd, 1923: O razvitku veterinarstva), Jsl veter. glasniku (Bgd, 1926: Jedan pokus, da se osnuje veter. škola u Zgbu, Prof. dr. Jovan Csokor; 1931: Naša veter. istorija; 1934: Kako je zdravlje naše narodne stoke zaštićeno, Seksualni hormoni), Veter. arhiv (Zgb, 1933: Über das normale Blutbild unserer Haustiere — ein Vorschlag zu einheitlichen Untersuchungen, s F. Mikićem; 1936–7: O broju eritrocita domače svinje, s F. Mikićem), Jsl veter. kalendar (Bgd, 1936: Tabele o trajanju seksualnog ciklusa, razvoju zametka, prebijanju zubnika dom. životinja), PR (1940: O trajanju intrauterinega razvoja), Zborniku za kmetij. in gozdar. (1953: O začasni standardni krvni sliki konja).

Z-a uvrščamo med nosilce jsl veter. znanosti, saj si je že od študija dalje prizadeval za napredek stroke. Pod njegovim mentorstvom se je jsl hematologija zelo razvila in dosegla svetovno raven. Njegova dela in dela njegovih učencev navaja dom. in tuja literatura. Mnogo se je ukvarjal s spl. histologijo, mikroskopskimi analizami, osifikacijo, ontogenezo in placentacijo ter z analizo trajanja gravidnosti dom. živali. Ves čas je preučeval tudi zgod. slov. in jsl veterinarstva. Med študenti je znal buditi zanimanje za znanstv. delo in bil mentor 25 doktorskim delom iz veterine. Na njegovo pobudo so začeli 1931 v Zgbu izdajati znanstv. časopis Veter. arhiv (prva tri leta ga je urejal in mu postavil osnove). Veliko je prispeval k razvoju veter. študija v Zgbu in Lj. V spomin nanj prireja veter. odd. Bioteh. fak. Memorialne sestanke prof. F. Z-a (1972, 1977, 1982).

Prim.: osebni podatki; kadr. arhiv Bioteh. fak. (Li.); Immatr. in Promot. Buch Tier Hochschule IV/812, I/183 (Dunaj); ULj, II; Spomenica Veter. fak. Zgb 1919–59, 1959, 6, 110; Asič (= A. Stefančič), Veter. glasnik (Bgd) 1963, 465–7 (s sliko); Delo 1963, št. 48; 1973, št. 45; M. Dolenc, NRazgl 1963, 216 (s sliko); V. Zavrnik, Praxis veterinaria (Zgb) 1968, 397–401; isti, Zaslužni veterinari Hrvatske, Zgb 1976, 91–4; Jsl poljoprivreda 1939–69, Bgd 1970, 623; Bibl sodelav. Veter. zavoda Sje, 1971; T. Varićak, Zbornik Bioteh. fak. Univ. v Lj. — Veterinarstvo 1973, 5–28; 1977, 23. — Slika: portret G. Stupice (Veter. fak., Zgb). Sfč. + Adč.

Stefančič, A., Adamič, F.: Zavrnik, Fran (1888–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi858875/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine