Slovenski biografski leksikon

Zakrajšek Kazimir (pri krstu Ignacij), izseljenski organizator, urednik in publicist, r. 31. maja 1878 v Preserju pod Krimom krojaču Francu in Neži r. Suhadolnik, u. 27. jan. 1958 v Lemontu (Ill.). Po 6 razr. gimn. v Lj. je 1897 stopil k frančiškanom na Trsatu, končal gimn. in štud. teologijo v Gorici in drugod (zaradi slabega zdravja menjaval samostane), 1902 bil ordiniran v Lj., 1904 katehet v Kamniku; iz tega časa je izšlo nekaj pridig v DPast (1906, 1911).

Nov. 1906 je odšel v ZDA, deloval zapovrstjo v Clevelandu, Loraino (Ohio) in New Yorku, kjer je dec. 1908 ustan. Rafaelovo družbo za pomoč slov. izseljencem. Od 1909 je bil župnik v Rockland Lake (NY), od 1912 v Brooklynu (NY, obakrat slovaška fara), od 1919 v Chicagu (slov. fara). Pri vodstvu franč. v Rimu je 1912 dosegel, da se je slov. franč. komisariat sv. Križa osamosvojil in z nakupom posestva v Lemontu 1923 dobil tudi krajevno središče. Še v Clevelandu je bil 1908 med organiz. lista Amerika (kmalu preimenovan v Clevelandska Amerika, 1919 v AD), v New Yorku 1909 ustan. 1. slov. verski list Ave Maria in ga (s presledki) ur. do 1924 (od 1917 so ga tiskali v lastni franč. tiskarni), za otroke izd. in ur. 1917/8 mesečnik Mali Ave Maria, konec 1918 prevzel še list Sloga in ga 1919 ob preselitvi v Chicago preimenoval v Edinost (1924 se je združil s starejšim AS). V Chicagu je osnoval 1919 Glasilo župnije sv. Štefana v Chicagu, 1920 Glasnik presv. Srca Jezusovega in 1924 za angl. govoreče otroke slov. staršev St. Francis magazine. Za Slovake je ustan. mesečnik Svatá rodina, nato Listy sv. Františka. — Imel je štev. misijone po slov. in slovaških naselbinah, ustan. vrsto verskih društev, izboljšal gospod. stran župnij, ki jih je vodil, itd. Veliko je objavljal v listih, ki jih je osnoval in deloma urejal, napisal ali priredil pa tudi več knjig (gl. SIK 1966, 248–9), mdr.: Abecednik za amer. Slovence (New York 1917, Chicago 1923²), Od srca do srca (New York 1918), To-le vzemi in spolnuj! (ib., brez l.), Molitvenik za amer. Slovence (ib. 1917², Chicago 1925³), Slava Mariji (Chicago 1927), igri Prisegam (Kol AM 1917, Lj. 1932) in Pri kapelici (New York 1918, Lj. 1932). 1923 je izdal Spominsko knj. ž. sv. Štefana (Chicago). — Časnikarsko in organ. delo ga je vodilo v nasprotstva z drugače mislečimi in polemike z njimi in tudi skrb za domovino v 1. svet. vojni ni preprečila, da se ne bi razdrlo sodelovanje med katoličani in socialisti v Slov. republičanskem združenju. Z. se je sicer strinjal s programom, a nasprotoval, da so v vodstvu socialisti (gl. Z-ovo pismo 26. sept. 1917, SIK 1971, 245–7).

1927 se je vrnil v Lj., pripravljal novo župnijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, skrbel za prizidek cerkvi sv. Krištofa po načrtih J. Plečnika (prim. Spominska knj. ob posvetitvi … c. sv. Cirila in Metoda, 1934, s sliko; Naš Bežigrad, 1940, 56–68, s sliko). Po amer. zgledu je 1936 osnoval župn. list Mi Bežigrajci in ga sprva ur. Vključil se je v razne oblike dela za izseljence in dal vrsto novih pobud. V imenu Družbe sv. Rafaela je 1929 začel izd. Izseljeniško knjižnico in zanjo napisal 1. zv.: Izseljencem na pot. Zbirka je 1931 postala časopis Izseljeniški (Izseljenski) vestnik (sprva ur. Z.), ki se je 1935 združil z listom Rafael. Za vestnik je napisal več tehtnih čl., npr. O izseljenskem arhivu (1936), Majska deklaracija in naši izseljenci (1937), Na obisku v amer. Sji (1939–40), Drž. izseljenski fond (1940). Ur. je tudi Izselj. kol 1937 in Izselj. zbornik 1938. Organiziral je letno uradno praznovanje izselj. nedelje (od 1931) v okviru slov. župnij, od 1936 sodel. z Radiom Lj. pri rednih oddajah za izseljence. Dosegel je ustan. Izselj. zbornice v Lj., ki pa zaradi štev. nasprotovanj ni prav zaživela; po njenem zgledu so svojo ustan. Hrvati v Zgbu. Prejel je red sv. Save IV (1927) in III (1938). Slavili so ga kot »apostola slov. izseljenstva« in »ameriškega Kreka«.

Kapitulacijo Jsle in prve mesece okupacije je preživel v Lj. in Zgbu, jun. 1941 kot amer. državljan prek Trsta, Rima in Lisbone prišel v ZDA. Prinesel je nem. prevod spomenice Tragedija slov. naroda, ki so jo 18. maja sestavili člani sosveta Lj. pokrajine in jo 5. jun. izročili Mussoliniju in papežu; v njej je nadrobno opisano divjanje nem. oblasti na Gorenjskem in Štaj. Z. je z osebnimi zvezami poskrbel, da je spomenica prišla v State department in bila obj. v časopisju. O razmerah v domovini je imel več predavanj in jih obj. v knj. Ko smo šli v morje bridkosti (Washington, jul. 1942); mdr. rojake navdušuje za demok. feder. Jslo, v kateri mora biti vsa Združena Sja, in jih prosi, naj zbirajo pomoč za begunce, ki so se zatekli v Lj. Dec. 1942 se je udeležil Slov. amer. kongresa v Clevelandu, na katerem so ustan. Slov. amer. narodni svet (SANS). Z. je bil izvoljen za tajnika (preds. E. Kristan, častni preds. L. Adamič), a že 10. aprila 1943 odstopil, ker se ni strinjal s stališčem SANS, da je partizanstvo edino pravo gibanje za osvob. Jsle (gl. pismo L. Adamiča 18. jan. 1943 Z-u, SIK 1976, 263–4). Z. je zagovarjal nasprotno stališče v polemičnih člankih, ki so pripomogli, da so se slov. izseljenci v ZDA polit. diferencirali in razcepili.

Prim.: r. matice (ŠkALj); Spominska knjiga Amerikanskega Slovenca (Chicago) 1931, 31, 76–88 (s sliko); Izselj. vestnik Rafael 1937, 75–6; 1938, 37–8 (s sliko); Slov. delavec 1938, št. 23 (s sliko); KMD (Clc) 1959, 123–5 (s sliko); SIK 1967, 319–20 (s sliko); G. E. Gobetz in A. Donchenko, Anthology of Slov. American literature, Ohio 1977, 98 (slika), 227; V. Grill, Med dvema svetovoma, 1979; I. Molek, Slov. immigrant history, Dover (Delaware) 1978; J. Bajec, Slov. izselj. časopisje 1891–1945, 1980; J. D. Dwyer, Slovenes in the United States and Canada, Minnesota 1981. — Slika: IS 1927, 251. Slk.

Smolik, Marijan: Zakrajšek, Kazimir (1878–1958). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi854497/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine