Slovenski biografski leksikon

Zadnikar Marijan, umetnostni zgodovinar in konservator, r. 27. dec. 1921 v Novem mestu arhivarju banske uprave Josipu in Ivi r. Zurc, od 1922 živi v Ljubljani. Osn. šolo in realno gimn. (mat. 1940) je obiskoval v Lj., nato študiral na Fil. fak. umetnostno zgod. (prof. F. Stelè), zaradi vojne (1942–3 bil v ital. internaciji) diplomiral šele 1949. Zaposlen je bil v Lj. kot poštni uradnik (1944–5) in pevec v Operi (1945–7), bil tudi redni honor. napovedovalec pri Radiu (1945–55). Od 1947 do upokoj. 1982 je bil konservator v Republ. zavodu za spomeniško varstvo v Lj. Prom. je bil 1955. Študijsko se je izpopolnjeval s pomočjo štipendij Deutscher akademischer Austauschdienst (Bonn), Centre d'Etude supérieure civilisation médiévale (Poitiers) in The American philosophical society — Penrose fond (Philadelphia), veliko potoval po Evropi, imel štev. predavanja doma in na tujem o slov. romanski arhitekturi (mdr. Stockholm, Uppsala in Lund 1965, Gradec, Köln, Bonn, Budimpešta, Varšava, München). 1972 je dobil naziv znanstveni svetnik, 1982 prejel red dela z zlatim vencem.

Kot konservator se je posvečal zlasti spomeniški dokumentaciji in umetnostni topografiji (Kočevska, Slovenj Gradec) ter urejanju in predstavljanju vidnejših srednjev. umet. spomenikov. Pripravil je knj. Gradivo za umetnostno topografijo Kočevske (1968), Varstvo spomenikov (1953–61 tudi urejal) poročal o restavratorskem delu na Ptujski gori (1950), v Zgornji Dragi pri Stični (1953/4), žički kartuziji (1966/7), Pleterjah (1966/7), ptujski minoritski cerkvi (1968/9), Selu (1979; o tem pisal tudi v Epítés-Epítészettudomány, Budimpešta 1980) idr. Načelne ali teoretične narave so čl. Nekateri problemi v slov. spomeniškem varstvu (Zbornik zaštite spomenika kulture, Bgd 1955), Spomeniško varstvo in umetnostna zgod. v Sji po 1945 (Ochrona zabytków, Varšava 1963), Topografija umetnostnih spomenikov (Varstvo spomenikov 1962/3), Razkorak med spomeniško teorijo in prakso (ib. 1966/7).

Konservatorsko delo mu je omogočilo tesen stik s spomeniki po vsej Sji, ga usmerilo v poglobljen študij in raziskovanje domačih srednjev. spomenikov. Napisal je temeljna dela o romanski arhitekturi na Slov., o romanski Stični v okviru zgodnje evropske arhitekture cistercijanov, nadalje o srednjev. arhitekturi kartuzijanov (objava v nemščini je prva obravnava tega predmeta v nem. kulturnem prostoru) in prvi likovno obdelal slov. znamenja. Knjige: Romanska Stična (SAZU 1957), Romanska arhitektura na Slov. (1959, dis.), Umetnostni spomeniki v Pomurju (1960), Hrastovlje (1961), Znamenja na Slov. (1964, 1970²; nagrada Sklada B. Kidriča 1965), Rotunda v Selu (1967), Martjanci (1968), Romanska umetnost (1970), Srednjev. arhitektura kartuzijanov in slov. kartuzije (1972), Hrastovlje (1973), Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, I (1973), II (1975), Domanjševci (1974, soavtor I. Zelko), Stična in zgodnja arhitektura cistercijanov (1977), Med umetnostnimi spomeniki na Koroškem (1979), Romanika v Sji (1982), Die Kartäuser — Der Orden der schweigenden Mönche (Köln 1983), Po starih koroških cerkvah (Celovec 1984), Lepote slov. cerkva (1985, slike Jože Anderlič; nem. izdaja: Kunst in Slowenien, Dunaj — München 1985). Knj. Predjamski grad (1960) je izšla tudi v srbohrv., nem., franc., angl. in ital. (vse že v ponatisih). Za popularno zbirko Kulturni in naravni spomeniki Sje je opisal umetn. spomenike Slovenj Gradca (1966), stiški samostan (1969, 1977³), žičko kartuzijo (1973), Hrastovlje (1973), Pleterje (1976), pletersko staro cerkev (1985, tudi v nem.).

Štev. so razprave, mdr.: Minoritska cerkev v Ptuju (Varstvo spomenikov 1950), Ptujska mestna župnijska cerkev v romanski dobi (Ptujski zbornik 1953), Romanska arhitektura v Prekmurju (Kron 1954), Romanski vzhodni zvoniki na Slov. (ZUZ 1955), Portal s pleteninasto ornamentiko na cmureškem gradu (ib.), Umetnost predgotske dobe v Sji (NSd 1956), Srednjev. arhitektura na Gradu v Slov. Gradcu … (Kron 1956), »Iring« in romanska arhitektura v Poljčanah (ZUZ 1957), Problem »laške skupine« v naši poznoromanski arhitekturi (ZUZ 1959), Umetnostno-geografski položaj romanske arhitekture na Slov. (Kron 1959), L'architecture romane en Slovénie (Cahiers de civilisation médiévale, II/4, Poitiers 1959), Romanska arhitektura na Gorenjskem (900 let Kranja, 1960), Kripta v Hočah pri Mrbu (Varstvo spomenikov 1960/1), Die romanische Baukunst in Slowenien und ihre kunstgeographische Stellung (Südost-Forschungen, München 1961), Eine ikonographisch unbekannte Dreikönigendarstellung zu Hrastovlje (Kölner Domblatt 1963; soavtor F. Mühlberg), Znamenja in stilne menjave med gotiko in barokom (ZUZ 1965), Signiran »hrovaški malar« v Nadlesku (Varstvo spomenikov 1966/7), La Chartreuse de Žiče … (Mélanges Réné Crozet, Poitiers 1966), Die Chorturmkirchen in Slowenien (Fronvännen, Stockholm 1967), Znamenja — spomeniki v urban., ruralnih in naravnih prostorih (Sinteza 1967, št. 7), Sedemnajsto stol. — zlata doba znamenj (katalog Umetnost 17. stol. na Slov. 1968), Pleterske »štimanice« (ČZN 1969), Romanesque architecture in Slovenia (Journal of the Society of archit. historians, Louisville 1969), Typologie der romanischen Baukunst in Slowenien (Actes du XXIIe congrès intern. d'histoire de l'art 1969, Budimpešta 1972), Dravinjski vrh (Varstvo spomenikov 1975), Die Babenberger und die »Gruppe von Laško (Tüffer)« der romanischen Baukunst in Slov. (1000 Jahre Babenberger in Österreich, Lilienfeld 1976), Nova odkritja v Stični (Varstvo spomenikov 1976), Šentjurski hrib nad Tržiščem na Dol. (ib. 1977), Zgornja Draga pri Stični (Zbornik občine Grosuplje, 1978), Stiški Mihael in Lahovče (Traditiones 1979), Rezultati najnovejših raziskav srednjev. arhitekture (Varstvo spomenikov 1979), Istrska skupina romanske arhitekture v Sji (Slov. morje in zaledje 1979), Le bâtisseur bourguignon Michael de Slovénie (Cîteaux — commentarii cistercienses, Belgija 1980), Eine Vedute von Bischoflack in Freising (Ars bavarica, München 1982), Stična and the typological pluralism of early cistercian architecture (Mélanges Anselme Dimier, Pupillin 1982).

Sodeluje pri EJ, ELU, SBL, Slovarju slov. knjižnega jezika (1970–, umetnostna in arhit. terminologija), piše ocene o domači in tuji strok. literaturi, štev. poljudne čl. v dnevni in tedenski tisk, koledarje itd., v katerih popularizira slov. umetnostne spomenike. — Prim.: osebni podatki in bibl (arhiv SBL); ELU; SBibl; Knjiga 1972, 354–6 (intervju, s sliko). — Slika: arhiv SBL. Šumi

Šumi, Nace: Zadnikar, Marijan, akademik (1921–2005). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi850017/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine