Slovenski biografski leksikon

Zadnik (Sadnik) Ludvik, delavski organizator in časnikar, v Ljubljani r. 17. sept. 1864 šiviljski pomočnici Heleni Z. in u. 3. avg. 1950. Po poklicu je bil krojaški pomočnik, po 1. svet. vojni zaposlen na lj. magistratu (paznik javnih nasadov, magistratni služitelj — dnevničar); upokojen jan. 1946. V del. gibanju se je pojavil že 1879 kot član lj. del. izobraž. društva, 1881–3 je bil član enakega društva v Innsbrucku, ko je bil tam na delu, od sept. 1883 spet član lj. društva. Tedaj je bil čas radikalizacije lj. društva in del. gibanja. Z. je pripadal zmerni struji in jo vodil, zato so ga konec jan. 1884 izključili. Čez mesec dni je sicer A. Grablovic zahteval, naj ga spet sprejmejo, a so zavrnili. Ob »krvavškem« procesu proti članom lj. del. izobraž. društva (F. Železnikar in tovariši) je bil Z. zaslišan in so sodišču prav njegove izjave v precejšnji meri služile za dokaz, da so lj. delavci in njihovi voditelji radikalni in državi nevarni, zaradi česar je bil Železnikar dec. 1884 v Clcu ostro kaznovan. To pričevanje je Z-a v politiki vseskozi spremljalo.

Po obnovi društvenega življenja konec 80-ih let si je Z. pridobil zaupanje voditelja avstr. soc. demokracije V. Adlerja in se na njegovo povabilo udeležil združitvenega kongresa avstr. soc. demokracije v Hainfeldu (30. dec. 1888 — 1. jan. 1889; poleg K. Kordeliča edini Slov. na kongresu) in sodeloval v razpravi. Poleti 1890 je založil polit. brošuro Osemurni delavni čas, avg. 1890 hotel v Lj. izdajati Delavski list, a mu oblasti niso dovolile (prim. D. Kermavner, Kron 1956, 62, 129). Pač pa je v Trstu, kamor se je preselil, od 20. okt. 1890 do 29. apr. 1891 urejal polmesečni »časopis za interese slov. delavskega ljudstva« Delavski list (drugo slov. social. glasilo). Izšlo je 13 št. (večkrat zaplenjene), zadnji dve z naslovom Delavski list Zora (prim. D. Kermavner, Kron 1962, 80–90; B. Gombač, Slov. morje in zaledje, 1981, 55–76). Konec junija 1891 se je udeležil 2. kongresa avstr. soc. dem. stranke na Dunaju in poročal o del. gibanju na Slov. Za božič 1892 je zastopal slov. dežele na 1. štaj. deželni soc. dem. konferenci v Gradcu, 1892–5 nastopal po del. shodih na Štaj. Avg. 1894 se je preselil iz Trsta v Celje, do kdaj je bil tam, ni znano, prav tako ne kje je bil 1895–6; na ustan. kongresu JSDS avg. 1896 v Lj. ga ni bilo. Spet ga srečamo 1897 na shodih po Kranjskem in za božič 1897 na 2. zboru JSDS, kjer je bil izvoljen v izvr. odbor in postal celo njegov predsednik. Febr. 1898 je zamenjal urednike pri soc. listih Delavec in Svoboda (E. Kristan, J. Kopač, J. Zavertnik — gl. čl.) in na njihovo mesto imenoval sebe, R. Drofenika in Ž. Laykaufa. Odstavljeni uredniki so se oprli na trž. okrajno organ. JSDS in marca ustanovili RP. Stranki se je tako obetal hud razkol, posredovati je moral sam V. Adler kot vodja skupne stranke. Maja 1898 je bila sklicana konferenca JSDS, ki je izvolila nov izvr. odbor, v katerem Z-a ni bilo več; bil je celo izključen iz JSDS in je iz soc. dem. gibanja izginil.

1909 se je za krajši čas priključil v Lj. liberalni Narodnodelavski organ. (NDO), 1919–20 je bil spet v soc. dem. stranki (pristaš levice), ob razkolu stranke marca 1920 prešel k soc. demokraciji, od Obznane naprej pa se s polit. ni več ukvarjal. — Prim.: r. matice ž. Lj: Trnovo (ŠkALj); Prijatelj, SKPZ V; Zgod. arhiv KPJ (Bgd) V, 1951; D. Kermavner, Začetki slov. soc. demokracije, 1964, zlasti 425–7; F. Rozman, Social. del. gibanje na slov. Štajerskem, 1979; J. Fischer, čas vesolniga socialnega punta se bliža, 1983. — Slika: Fotografski dokumenti o boju KPS, I/1, 1964, 110. Rozman

Rozman, Franc: Zadnik, Ludvik (1864–1950). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi849841/#slovenski-biografski-leksikon (14. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine