Slovenski biografski leksikon

Wulfen Franz Xaver, naravoslovec, r. 5. nov. 1728 v Beogradu baronu Kristijanu Frideriku (šved. rodu, z otoka Rügen) in grofici r. Mariassy (iz stare madž. plem. rodbine), u. 17. mar. 1805 v Celovcu. Ob W-ovem rojstvu je bil njegov oče višji častnik v Bgdu. Gimn. je W. absolviral v Košicah (tedaj Ogrska) in 1745 stopil v jezuitski red. Dve leti bil v noviciatu na Dunaju, nato nadaljeval študije v Gyoru, na Dunaju (tri l. filozofijo, dve l. višjo matematiko) in v Gradcu (štiri l. teologijo), kjer je 1763 opravil redovne zaobljube. Vmes je poučeval na gimn. v Gor. (1755 gramatiko, 1761 matematiko), Terezijanski akad. na Dunaju (1756, isto), v Lj. (1762 logiko in metafiziko, 1763 Newtonovo fiziko), bil 1764 premeščen v Clc (učil fiziko in matematiko), kjer pa se je po 1769 posvečal izključno naravoslovju in dušnemu pastirstvu.

Na pogostih potovanjih je zbiral rastl. in živalski material. V Lj. je živel le dve leti, a je botaniziral v štev. krajih po Kranjskem, npr.: Lj. (z okolico), Vrhnika, Polhov Gradec, Hrušica, Nanos, okolica Postojne, Idrija, Vipava, Razdrto, Planina, Cerknica in Lož, Bohinj, med prvimi v okolici Ribnice in na Kočevskem. Povzpel se je na več gora (Storžič, Grintavec, Zelenica, Ljubelj, Kopa, Mangrt, Triglav idr.). Odkril je in prvi opisal večje štev. rastlin pri nas. Več materiala, predvsem iz okolice Gor. in Trsta, iz Furlanije in sev. Istre je poslal Scopoliju (med 1755–61), ki se mu je zahvalil v predgovoru k drugi izd. Flore carniolicae (1772). Scopolijevo zahvalo srečamo tudi v Entom. cam. (1763, 235), ko je njemu na čast poimenoval metuljčka Phalaena wulfeniana. Nove ali redke rastline je W. opisoval v zbornikih, ki jih je izd. dunajski botanik N. J. Jacquin: Miscellanea austriaca … (1778) in Collectanea austriaca … (1781). Tu je v nadaljevanju obj. prispevek Plantae rariores carinthiacae, klasični opis 364 rastl. vrst s Kor. in sosed. dežel. S tem delom je W-ovo ime zaslovelo v znanstv. svetu. Nekatere vrste je nabral na lj. Prulah (Cicuta virosa, Hippuris vulgaris, Acorus calamus), ob robovih Lj. barja (Eriophorum vaginatum, Rhynchospora alba, Menyanthes trifoliata, Andromeda polifolia, Carex limosa, Calla palustris, Nuphar luteum, Nymphea alba idr.), v lj. Tivoliju odkril še neopisano vrsto cvetnic gomoljasto zvezdico in jo poimenoval Stellaria bulbosa (kasneje so dognali, da sodi v azij. rod Pseudostellaria in je edina evropska vrsta tega rodu).

Pisal je tudi o ptičih, ribah, žuželkah, živalstvu Jadrana, npr. Descriptiones zoologicae ad Adriatici litora maris concinnatae (Nova Acta phys. med. Acad. Leopold. Carol. naturae curiosorum, Dunaj, 1791). Življenjsko delo, ki pa ga sam ni objavil, je Flora norica phanerogama (Dunaj 1858), v katerem je zbral poleg rastlin s Kor. še rastline s Kranjske in Primorske (več kot 200 redkih rastl. vrst z nahajališči iz Sje, med njimi tudi Wulfenia carinthiaca — koroška Wulfenija). V Lj. je spoznal in sodeloval z botanikom V. D. Erbergom, nekdanjim svojim učencem S. Hohenwartom, ki ga je pozneje večkrat spremljal na ekskurzijah v Kamniške planine, in z botanikom K. Zoisom, ki je našel v Julij. Alpah in Karavankah nekaj povsem novih rastl. vrst. in jih poslal W-u v obravnavo (mdr. Zoisova vijolica — Viola zoysii in Zoisova zvončnica — Campanula zoysii, ki ju je W. poimenoval po njem). Po W-u pa so poimenovali njegovi sodelavci rastlini Primula wulfeniana (Wulfenov jeglič) in Wulfenia carinthiaca. Po njem se imenuje tudi mineral wulfenit.

Prim.: Wurzbach; Kron 1954, št. 2, 105; I. Tominec, PV 1955, 161–4; T. Wraber, Proteus 1962/3, 184–5; isti, Jeklo in ljudje, 1969, 274–7 (s sliko); isti, PV 1984, 398–403. Petkovšek

Petkovšek, Viktor: Wulfen, Franz Xaver (1728–1805). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi847264/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine