Slovenski biografski leksikon

Wrenk (Vrenk) Franc, bakrorezec, r. 4. sept. 1766 v Strahinju (pri Naklem) očetu Andreju in materi Heleni, u. 1. febr. 1830 na Dunaju. Bakroreštva se je najprej učil pri Ivanu Mihaelu Kauperzu in njegovem sinu Ivanu Vidu. Zelo solidno izobrazbo je dobil kot prvi učenec Van Schupena in Van der Bruggena ter kot drugi učenec J. Schmutzerja ter jo s študijem na dunaj. akad. (pri J. Jacobeju) 1784–91 še izpopolnil. Opredelil se je za angleško črno tehniko in v njej dosegel največje uspehe. 1794 je bil na razstavi bakrorezov nagrajen z zlato medaljo. Po zmagi na natečaju za učitelj. mesto risarskega mojstra na dunaj. inženirski akademiji je tu poučeval od 1795 do smrti. — W. sodi med največje bakrorezce umetnike svojega časa in je v črni tehniki prekosil celo angleške vzornike. Bakroreze je rezal po delih vidnih slikarjev, najboljši so: sv. Magdalena (O. Gentileschi), Pieta (A. van Dyck), Filozof (Rubens), Pokrajina (J. Vernet), Mladi Tobija ter Hagar in Izmail (Rembrandt), Amor in Psihe (H. Maurer), Smrt Porcije (F. Caucig-Kavčič), več portretov po H. F. Függerju in J. Grassiju. — Prim.: r. matice Naklo (ŠkALj); ADB; Thieme-Becker; Wurzbach. Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Wrenk, Franc (1766–1830). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi846670/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine