Slovenski biografski leksikon

Wraber Tone (Anton), botanik, v Ljubljani r. 4. marca 1938 biologu Maksu (gl. čl.) in Sabini r. Šonc ter tu živi. V r. kraju je obiskoval osn. šolo in 1948–56 klas. gimn., 1956–61 štud. biologijo, 1961 dipl. Prom. je bil z dis. Contributo alla conoscenza della vegetazione pioniere (Asplenietea rupestria e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie (Trst 1972). Zaposlil se je najprej v Prirodoslovnem muzeju Sje v Lj. (od 1960 honor. kustos, od 1961 kustos pripravnik in od 1963 kustos). 1968 je bil imenovan za asistenta v Botaničnem vrtu Univ. v Lj., 1973 na biol. odd. Bioteh. fak. za asistenta (za predmet taksonomija rastlin), 1978 za docenta (za taksonomijo in fitocenologijo), 1984 za izr. prof. Strok. se je izpopolnjeval 1961–2 v Montpellieru (Station internationale de géobotanique méditerranéenne et alpine — SIGMA). Študijsko je bival 1966 v Trstu, 1973, 1975 in 1976 v Londonu, kjer je obdeloval botanično gradivo, ki ga je zbral kot udeleženec 3. in 4. jsl himalajske odprave na Anapurno 1969 in Makalu 1972 ter še odprave z lesarskim odd. Bioteh. fak. v Centralno afriško republiko 1976. Imel je več predavanj na univ. v tujini (Hannover, Bochum 1974). Aktivno se udeležuje strok. srečanj doma in na tujem. — Je član mdr. Vzhodno-alpskodinarskega društva (od ustan. 1960), Società botanica Italiana, Firence (od 1972), Organization for the phyto-taxonomic investigation of the mediterranean area, Berlin (od 1974), Verein zum Schutz der Bergwelt, München (od 1972) ter ur. odborov časopisov Proteus (od 1979 glavni in odg. urednik), PV, Scopolia in Varstvo narave. — Odlikovan je bil 1975 z redom dela s srebrnim vencem.

Razprave objavlja v časopisih: BiolV (Prispevki k poznavanju slov. flore, 1960; Vrste reda Lycopodiales v Sji, 1962; Linnea borealis L., planta rediviva slov. flore, 1963; Floristične novosti iz Julij. Alp, 1964; Daphne blagayana Freyer na severozah. meji svojega areala, 1965, z V. Mikuletićem; Arbutus unedo L. in Myrtus communis L. v Slov. Istri, 1972; Gladiolus imbricatus L. v Sji, 1975; Nova podvrsta volnate lepnice (Silene veselskyi supsp. widderi subsp. nova) z Dravskega Kozjaka v Sji, 1979, z A. Kofol- Seliger; Aster squamatus (Sprengel) Hieron. tudi v Sji, 1982; Die Identität von Polygala nicaeensis subsp. carniolica mit Polygala nicaeensis subsp. forojulensis, 1982, z M. Palma), Proteus (Linnejeva cvetka raste tudi v Sji, 1963; O lj. floristiki in o novi grašici v lj. flori, 1965; Razširjenost rastlinskih vrst v Sji, 1968; Rastlinstvo na najvišjih vrhovih naših gora, 1972; Na obisku pri metuljasti kukavici, 1975), Studia geobotanica, Trst (Über einige neue oder seltene Arten in der Flora der Julischen Alpen, 1980), PV (A. Fleischmann, kranjski florist, 1963; Hrast oplutnik (Quercus crenata) v Reški dolini, 1969; Učinek človekovih posegov in posledice onesnaženega okolja na floro jsl alpskega območja, 1974; Botanične raziskave v Nepalu, 1974), Varstvo narave (Nekatere nove ali redke vrste v flori Julij. Alp, 1960, 1967 in 1969; Nekaj misli o varstvu narave, posebej še rastlinstva, 1965; Floristične novosti z Notranjskega Snežnika, 1966; Novo nahajališče evmediteranske flore v slov. Istri, 1975), Acta botanica Croatica, Zgb (Ein Beispiel der thermophilen Vegetation aus den Julischen Alpen, 1964; Androsace helvetica (L.) All. tudi v Jsli, 1969), RSAZU, 4. r. (Paulinova »Flora exsiccata Carniolica« XIX. in XX. centurija, 1966), Mitt. d. naturwiss. Ver. Steiermark, Gradec (Das Angebliche Vorkommen von Moehringia diversifolia an der Save bei Ratschach (Radeče), 1971, s H. Schaeftleinom) ter več drugih prispevkov še v Informationes botanicae (Zgb 1964), Boll. soc. adriat. sci. (Trst 1966), Mitt. Ostalp: dinar. Ges. f. Vegetkde (Innsbruck, 1970), Moj mali svet idr.

Napisal je samostojne publikacije: vodnik po razstavi Naše zaščitene rastline (1963), Gorsko cvetje, 1 (1967), Trenta (1976). Za več knjig je prispeval strok. poglavja: A. Martinčič in F. Sušnik, Mala flora Sje (1969); KLSje III; Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sji (1972: Ogroženost flore in vegetacije); Mladinski raziskovalni tabori 1970 (izšlo 1971: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranj. Snežniku) in 1971/2 (izšlo 1973: Gradivo za floro Strunjana); Slovenske gore (1982: Rastline) idr. Prevedel in dopolnil je knjigo: G. Hegi, H. Merxmüller in H. Reisigl, Alpska flora (1980). S poljudnimi članki sodeluje od 1962 pri Našem vrtu, Pionirju, Proteusu, PV, Varstvu narave idr. Za Zavod za spomeniško varstvo SRS je 1970 izdelal splošen prikaz florističnih in vegetacijskih razmer na območju načrtovane HE Kobarid, 1973 pa osnutek akta o varstvu posameznih rastl. vrst.

Floristično, taksonomsko im fitogeografsko raziskuje predvsem slov. in jsl floro, fitocenološko preučuje slovensko (zlasti negozdno) vegetacijo in se poglablja v varstvo narave. — Prim.: osebni podatki; SBibl; ULj III/2. — Slika: arhiv SBL. Pavčič

Bögel, Metka: Wraber, Tone (1938–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi846500/#slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine