Slovenski biografski leksikon

Wolf (Wolff) Elias, slikar, r. in u. neznano kdaj in kje. Dokumentiran je na freskah sev. ladijske stene v cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom s podpisom † WE Elias Wolf AnnO 1592, zato so mu jih pripisovali, čeprav napačno (Carn. 1911, 230, idr.). W. je bil spreten slikar, ki je ustvarjal po vzorih ital. in nizozem. manirizma, kar sklepamo po 2 ohranjenih risbah (risanih po originalih, ki jih je videl na Dunaju) v Valvasorjevi zbirki v Zgbu: Vesoljni potop (imenovana tudi Krajina), sign. ABL (Abraham Bloemart), Elias Wolf gescheschen (sic!) in Win 1617; Amazonka (imen. tudi Alegorija), sign. Mateus (Grund)ulach, Elias Wolf, geschehen in Win den 30. julius. Na hrbtni strani lista L. von Leydena Vrnitev izgubljenega sina pa je napis: Ao 1628 den 31. augusti Mathes Pin (?) et Mailer Wolff Herdtinar Bildhauer gesel zu Velkhermarkht 16. — Morda je 1626 še naslikal Zadnjo sodbo za nagrobnik matere škofa Hrena Uršule (šentpetrsko pokopal. v Lj.) ter mojstrsko pozlatil, posrebril in poslikal o. Marije Magdalene v lj. stolnici, ki ga je prenavljal Jurij Skarnos (SBL III, 325).

Tudi sin Elias (v Lj. r. ok. 1595 in u. 22. maja 1653) je bil slikar ter lj. (od 1644) in zgb meščan. 1632 je bil sprejet v bratovščino Brezmadežnega spočetja. Med skromnimi biogr. podatki je izpričano, da je bil 1640, 1642 in 1648–9 šentpetrski c. v Lj. dolžan najemnino za eno njivo (I. Vrhovnik, ZUZ 1922, 128), da je 1641–53 stanoval v Ključavničarski ul. 4 (danes Cankarjevo nabr. 13) in da je 1644 sodeloval pri določanju meja mesta Lj. (F. Komatar, MMK 1904, 20). 1632 in 1645 je za lj. mestno hišo naslikal 3 velike portrete in sliko mesta, ki se ni ohranila, a bi bila ena najstar. podob Lj. Glede na podobno delo v Lj. in Zgbu bi sklepali, da je W. sam (ali z očetom?) prenavljal o. Marije Magdalene v lj. stolnici in da je 18. marca 1633 sam ali z očetom prevzel poslikavo in pozlatitev nekdanjega vel. o. v c. sv. Katarine v Zgbu. To in pa njegovo zgb meščanstvo pričata o daljšem bivanju, delu in ugledu v tem mestu. Je eden prvih slov. umetnikov, ki so jih zaradi večjih naročil klicali ustvarjat na Hrv.

Prim.: ELU I, 410; IV, 581; Steska 14, 15; Thieme-Becker 36; Umetnost 17. stol. na Slov. I, 1968, 42; E. Bénézit, Dictionaire critique et documentaire, Nouv. éd., 10 zv. 1976, 780. Za Eliasa st. še: gradivo A. Lj. Lisca (Zgb); Stelè, Kamnik 184, 186; Strahl 17; Veider 79, 107; A. Dimitz, MHK 1862, 106; BK 1865, 43; V. Steska, Carn. 1916, 24–5; isti, M 1923, 63; F. Stelè, Starinar 1923 (1925), 145–7; isti, GMDS 1928, 26, 29, 30, 32; isti, Serta Hoffileriana 1940, 481; E. Cevc, Loški razgledi 1970, 88, 104. — Za Elias a ml. še: m. matice ž. sv. Nikolaja v Lj. (ŠkALj); sodni protokoli v MALj, izpisek Iv. Ferjan (Umetnostnozgod. inšt. F. Steleta, SAZU); V. Fabjančič, Knjiga lj. hiš III, 651 (MALj); M. Stele-Možina, Umetnost baroka na Slov., 1957, 9 (Vodnik po NarG 2); E. Cevc, Slov. umetnost, 1966, 78. Rzn.

Rozman, Ksenija: Wolf, Elias. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi845313/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine