Slovenski biografski leksikon

Wilde Franz Xaver, knjižničar, r. 24. avg. 1752 v kraju Wielkie Karłowice (Šlezija) pri Otmuchówu, u. 31. avg. 1828 na Dunaju. Rigoroz iz fil. in teol. je 1771 opravil v Vroclavu, po končanem štud. prava in polit. ved na Dunaju tu od 1. jun. 1780 vzgojitelj v družini ministra Juda Tadeja von Reischacha. 27. avg. 1788 je bil nastavljen za prof. filoz. na lj. liceju (učil tudi zgod., 1803–5 bil direktor filoz. študija), 11. apr. 1789 pa je sprejel še mesto oskrbnika in bibliotekarja lj. licejske knjižnice. Po ustanovitvi Ilirskih provinc je 24. dec. 1809 službo zaradi Francozov prostovoljno zapustil (rektor Jožef Balant-Walland mu izstavil odlično spričevalo), konec jan. 1810 odpotoval na Dunaj, kjer je i. l. postal prof. teoret. in prakt. filoz. na univerzi, 1811 bil prom. za dr. fil., od 1815 do smrti bil vicedirektor fil. fak., 1819 in 1825 njen dekan. Tudi na Dunaju je ostal v zvezi s Slovenci, ki so se nanj v raznih zadevah obračali po pomoč.

W-jevo ime je tesno povezano z nastajanjem in ureditvijo lj. licejske knjižnice (ustan. 1774), predhodnice NUK. 27. apr. 1789 je začel z revizijo knjiž. fonda, ki je nastal iz knjižnic ukinjenih samostanov idr. zasebnih zbirk, sestavil v dvojniku seznam knjig, izločil dvojnice in nerabne knjige. Ocenil je vsebinsko vrednost knjižnice po posameznih panogah; ko so jo 1790 preselili v zanjo določene prostore v licejskem poslopju (na današnjem Vodnikovem trgu, 1895 porušeno), je tam dobil tudi stanovanje. 1793 je napravil seznam t. i. duplikatov (632 del v 967 zvezkih), ki so jih od 1. maja 1794 prodajali 12 dni za smešno nizko ceno, dodatek 5.050 t. i. »nekoristnih« knjig pa prodali po teži. 15. febr. 1794 so odprli urejen knjižnični prostor (bivši franč. refektorij) in čitalnico za javnost. 1800 je sestavil tudi nov splošen katalog: 9282 del v 13.239 zvezkih, razdeljen na 4 glavne skupine, a brez lokalne signature. Z veliko težavo je dosegel, da so mu odobrili pomočnika – pisarja (Franc Hladnik, M. Kalister, J. Sušnik, J. Pavšek), večkrat pa poskušal braniti knjižnične prostore pred nastanitvijo vojaščine (1801, 1805–6, 1809). 2. apr. 1807 je licejka kot javna knjižnica dobila pravico do dolžnostnih izvodov s Kranjske; s čemer je bil omogočen njen nadaljnji razvoj in dana osnova za načrtno zbiranje karniolike.

W., prvi bibliotekar licejke, je v 20-ih letih opravil ogromno delo (gl. arhiv NUK); z ureditvijo, postavitvijo in seznami je razmeroma kmalu pospešil dostopnost fonda. Vestno je izvajal vse vladne naredbe o knjižnicah – nekatere se danes občutijo kot kulturni zločin; ob odhodu iz Lj. je podaril licejki 144 svojih knjig v 173 zvezkih. Slov. preporoditeljem sicer ni posebno ustrezal, bil pa z njimi v zvezi. Negativno vlogo je odigral pri ustanovitvi stolice za slov. jezik v Lj. (18. dec. 1815), ko je dal (enako J. Kopitar) na vprašanje dvorne komisije 4. dec. 1816 prednost za imenovanje prof. F. Metelku pred V. Vodnikom (gl. čl.). Poleg bibliot. dela je v Lj. tudi vsa leta učil, pisal poročila o stanju liceja, predloge za razne spremembe, sestavil obširen pregled šolstva od začetkov: Haupttabelle über den Zustand der Unterrichts-Anstalten im Herzogthume Krain (1792, po rkp obj. MHK 1860, 65–72).

Prim.: arhiv klas. gimn., fasc. 35, danes presignirano: I. drž. gimn., fasc. 70 (MALj); S. Adamek, Der Lehrkörper der Phil. Fakultät von 1800–48 (Dunaj 1984, dis.); EJ VI, 203; Ist. II, 23, 190, 192, 199, 203; Kidrič, Dobrovský 66; isti, Zgod.; WZg 1828, 759; J. Kosmač, MHK 1857, 61, 65; K. Stefan, MMK 1907, 5, 16, 20, 54; A. Žigon, DS 1915, 269; I. Prijatelj, ČJKZ 1924, 154; F. Kidrič, Korespondenca J. N. Primca, 1934, 42; isti, LZ 1934, 304–5; isti, Zoisova korespondenca I (1939), II (1941); A. Pirjevec, Knjižnice in knjižničarsko delo, 1940, 91–2; M. Pivec-Stelè, Zbornik NUK, 1974, 49; Pisma M. Čopa I, 1986. M. P.-S.

Pivec-Stelè, Melita: Wilde, Franz Xaver (1752–1828). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi840437/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine