Slovenski biografski leksikon

Wiesthaler Franz, časnikar in delavski organizator, v Mariboru r. 25. dec. 1825 notarju Francu in Agnezi r. Knez ter u. 22. okt. 1890. Osn. šolo in klas. gimn 1839–42 je obiskoval v Mrbu, poslušal 2 leti filoz. v Gradcu, nato se prepisal na teol. študij na Dunaju in ga 1847 opustil. 1848 se je priključil akad. legiji v Gradcu, jeseni začel štud. pravo, a ga ni končal. Tu je bil med ustanovitelji enega prvih burševskih društev Freya (napredno v smislu revolucije 1848), govoril 13. mar. 1849 ob obletnici marčevskih žrtev na Dunaju; društvo je bilo čez nekaj dni razpuščeno. W. je moral Gradec zapustiti, odšel v München, odtod pa zaradi demonstracij proti knezu Windischgrätzu zbežati v Švico. Živel je v okolici Ženeve, imel zveze z nem. polit. begunci, tudi s soc. demokrati in baje opravil doktorat (se nikoli tako podpisal). Ko mu je mati izposlovala pomilostitev, se je vrnil 1862 v Mrb in 3. nov. 1865 prevzel urejanje lista Marburger Correspondent, 1866 preimenovanega v Marburger Zg. 1869 je odstopil (zaradi sodelov. v delav. gibanju?), 1871 postal znova urednik do nov. 1887 (1882–7 tudi odg., zadnjih 9 mesecev z A. Harpfom). Pisal je članke in uvodnike, zadnjih 10 let zlasti zunanjepolit., dajal ton listu. Do prehoda v nem. tabor je bil do Slovencev vsaj strpen, potem hud nasprotnik, da je list postal izrazito protislov. glasilo mrb Nemcev, se tu večkrat spopadal s štaj. slov. politiki.

Jan. 1867 je kandidiral za drž. poslanca na ustavoverni listi, a ni uspel. Ko je bilo avg. 1868 v Mrbu ustav. delavsko izobraževalno društvo (Arbeiterbildungs-Verein), se mu je priključil in postal njegov preds.; zadnjič izvoljen 1874. Bil je glavni organizator in govornik na društvenih shodih (ciklus izobraž. predavanj za delavce), ustan. podružnico graške bolniške in inval. blagajne ter populariziral delav. gibanje s članki v Marburger Zg. Prek J. Ph. Beckerja, ki ga je poznal še iz Švice, se je povezal z nem. sekcijo I. internacionale v Ženevi (poleg S. Markovića edini z jsl ozemlja), poslal celo denar za ženevske stavkajoče gradb. delavce, bil naročen na glasilo Vorbote. Mar. 1874 je bil izvoljen za delegata na kongresu avstr. soc. dem. stranke v Neudörflu, a se ga ni udeležil. Po tem kongresu je delav. gibanje v Avstriji zamrlo. W. se je odmaknil soc. demokratom in se avg. 1875 že znašel v nem. liberalni stranki. 1879 je (neuspešno) kandidiral na nem. listi v drž. zbor (imel shode v Ormožu, Središču ob Dravi, Ljutomeru), 1880 tudi na nadomestnih volitvah v drž. zbor (volilna shoda v Slov. Gradcu in Mrbu), nato odstopil. Nov. 1880 in dec. 1882 je bil izvoljen v mrb občinski svet.

W. je bil liberalni demokrat, zvest tradicijam revolucije 1848 in se kot tak tudi vključil v delav. gibanje. Pod vplivom katol. reformatorja Oberaufa, ki ga je srečal v Münchnu, je kritiziral papeža, jezuite, rim. kurijo, vpliv Cerkve na državo in šole, bil za civilni zakon in proti celibatu (gl. njegov spis Warum schloss ich mich den freien christl. Gemeinden? Auf Viehauser’s Frage … entgegnet von F. W., gewesenen Theologen … Gradec 1849). Zavzemal se je za feder. preustroj Avstrije po švic. vzoru in za spremembo stalne vojske v ljudsko (gl. njegovo broš. Stehendes Heer oder Volksheer, Mrb 1870), bil proti okupaciji Bosne in Hercegovine. V delav. gibanju je bil izrazito liderska oseba, prvi intelektualec v tem gibanju pri nas in njeg. zasluga je, da je bilo mrb društvo poleg graškega na vsem Štaj. najbolj delavno, radikalno, državi nevarno, tedaj pač najbolj napredno na slov. ozemlju. – Prim.: r. matice ž. sv. Marije v Mrbu (DAS); Liber calculorum gymn. Mrbg. 1830 do 1850 (Pokraj. arhiv Mrb); Marburger Zg 1890, št. 85; M. Doblinger, Studententum, Burschenschaft u. dtsche Einheitsbewegung in Graz bis 1890, Gradec-Dunaj-Leipzig 1921, 73 (s karikaturo); F. Baš, ČZN 1967, 210–4; F. Rozman, Prispevki za zgod. del. gibanja 1973, 58–61; isti, Socialist. del. gibanje na slov. Štaj., 1979; isti, ZČ 1979, 407–8. Rozman

Rozman, Franc: Wiesthaler, Franz (1825–1890). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi840289/#slovenski-biografski-leksikon (20. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine