Slovenski biografski leksikon

Werdnigg (Brdnik) Mihael, teološki pisec, r. 21. sept. 1731 (ne 1730!) v Slovenj Gradcu očetu Simonu in materi Ani Elizabeti, u. 16. okt. 1815 v Gradcu (?). Bil je dijak gimn. v Rušah, 1747 stopil v jezuitski red, štud. filoz. na Dunaju in teologijo v Gradcu. Poučeval je gramatiko, humaniora, hebrejščino in filoz. po raznih kolegijih (Trst, Gor., Clc, Gradec). Ob razpustu jezuitov 1773 je bil prof. kanon. prava v Clcu, od 1776 študij. vodja na gimn. v Gradcu, od 1804 pa do smrti spiritual. Ob upok. je bil 14. apr. 1806 odlikovan z zlato medaljo, v tisku pa sta ga slavili pesmi: Ode an M. W … als selber nach empfangen goldener Verdienst-Medaille … abtrat, 1806; M. W. emerito gymn. graecensis präfecto … Veterani amico amicus, 1806 (gl. Neue Annalen d. Literatur d. oesterr. Kaisertums I, 1807, 95–6). – Knjižica jožefin. teologa J. V. Eybla Was enthalten die christl. Urkunden des Altertums über die Ohrenbeichte (Dunaj 1784) ga je spodbudila, da je napisal in izdal odgovor Einige Anmerkungen über Eybels Broschüre die Ohrenbeicht betreffend (Gradec 1784); vse bibl jo zmotno navajajo kot latin. delo (Animadversiones in Eybelii diss. de confessione auriculari). V ital. je prevedel čitanko in molitvenik za kaznjence, a sta ostala v rkp. – Prim.: r. matice Slovenj Gradec (DAS); Backer-Sommervogel VIII, 1073; Macun 49–50; Stoeger 395; K. Schmutz, Histor. topogr. Lexikon v. Steiermark IV, Gradec 1823, 344; J. Winklern, Steiermärkische Zft 1842, I, 109; I. Programm d. Gymn. zu Klagenfurt 1851, 27; R. Puff, Marburger Taschenbuch II, 1854, 56; F. Kovačič, Slov. Štajerska in Prekmurje, 1926, 311 (ime zmaličeno v Prdnik); P. Simoniti, Sloveniae scriptores latini … 1972, 149. Slk.

Smolik, Marijan: Werdnigg, Mihael (1731–1815). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi836826/#slovenski-biografski-leksikon (28. september 2021). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine